REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj so nemiri v Šrilanki napoved žalostne usode Evropske unije?

Zakaj so nemiri v Šrilanki napoved žalostne usode Evropske unije?Inflacija je vodila v nemire v Šrilanki. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nemiri v Šrilanki se še vedno ne umirjajo.

Medtem ko so britanski časniki poročali, da mu ni uspelo pobegniti iz države, je 73-letnemu šrilanškemu predsedniku Gotabayu Rajapaksu skupaj z ženo medtem sicer uspelo pristati na Maldivih.

Predsednik Šrilanke je namreč v torek obtičal v lastni državi, potem ko je zaradi spora z letališkim osebjem zamudil štiri lete za Dubaj.

Njegov pobeg je končal več desetletno dinastijo vladanja njegove družine.

Čeprav pobegli predsednik parlamentu še ni podal odstopnega pisma, so premierja Ranila Wickremesingherja že imenovali za vršilca dolžnosti predsednika.

Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi v Evropski uniji, opozarjajo analitiki, ne glede na to, da gre v Evropi za precej bolj razvite države.

Po mnenju državljanov sta strahopeten odhod predsednika in imenovanje vršilca dolžnosti sprožila nov val protestov, množica je vdrla tudi v pisarno premierja Wickremesingherja.

Policija se odziva s solzivcem, premier pa z razglasitvijo izrednih razmer in policijsko uro.

Pobeg šrilanškega predsednika na Maldive je med državljani sprožil nov val ogorčenja.

Več tisoč ljudi se je zato znova zbralo na ulicah glavnega mesta Colombo, kjer vzklikajo »Gota je lopov«,  obkolili so tudi pisarno premierja Wickremesingherja.

Po več urah protestiranja so vdrli v pisarne in se povzpeli na balkone.

Množica je na posestvo prodrla mimo policije v opremi proti izgredom, plezali so tudi čez ograje.

Šrilanko je kriza prizadela do te mere, da je njen predsednik Gotabaya Rajapaksa zaprosil za pomoč ruskega kolega Vladimirja Putina, da bankrotirani državi pomaga pri uvozu goriva.

Šrilančani za najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih desetletjih krivijo prav predsednika Rajapakso.

Šrilanko pretresa največja kriza po osamosvojitvi od Velike Britanije leta 1948.

Že več mesecev se borijo z vsakodnevnimi izpadi elektrike in pomanjkanjem osnovnih stvari, kot so gorivo, hrana in zdravila.

Šrilanko je kriza prizadela do te mere, da je njen predsednik Gotabaya Rajapaksa zaprosil za pomoč ruskega kolega Vladimirja Putina, da bankrotirani državi pomaga pri uvozu goriva.

Toda kaj je bil poglaviten vzrok za krizo?

Poglaviten razlog za krizo so višje cene hrane in goriva.

Poglaviten razlog so cene hrane in goriva, ki so poletele v nebo.

Dramatičen padec pridelka je sledil odločitvi predsednika Gotabaya Rajapaksa aprila lani, da prepove vsa kemična gnojila in pesticide na Šrilanki.

To je bila drzna poteza, ki je predsedniku države spodkopala podporo med podeželskimi volivci, ki so ključni za vpliv njegove družine na šrilanško politiko.

Čeprav je bila prepoved razveljavljena po obsežnih protestih, je na kmetije prišlo le malo kemičnih gnojil, kar bo po mnenju kmetijskih strokovnjakov verjetno vodilo do vsaj 30-odstotnega letnega zmanjšanja pridelka po vsej državi.

Primanjkljaj prihaja v slabem času za otoško državo z 22 milijoni ljudi.

Šrilanka je v najhujši gospodarski krizi v zadnjem desetletju, devizne rezerve so rekordno nizke, inflacija pa strmo narašča, zlasti pri hrani.

Dramatičen padec pridelka je sledil odločitvi predsednika Gotabaya Rajapaksa aprila lani, da prepove vsa kemična gnojila in pesticide na Šrilanki.

Sočasno je prišlo še do pomanjkanja goriva, ki je povzročilo neprekinjene izpade električne energije po vsej državi.

Kljub geografski oddaljenosti gre za posledice tega, kar čuti tudi Evropa.

Vojna v Ukrajini in kratkovidne sankcije Evropske unije, ki jih narekuje Washington proti Rusiji so že zmanjšale proizvodnjo umetnih gnojil.

Povečuje pa se tudi cena goriva in pomanjkanje plina.

V Šrilanki je krizo povzročila napačna odločitev, da država preko noči preide na »ekološko« in »bio« ter organsko prehrano, v Evropi pa se podoben scenarij odvija zaradi skokovitega naraščanja cen gnojil.

Vse to je bilo narejeno po navodilih gospodarske elite iz Davosa, ki je državam pridigala o potrebi po zelenem prehodu.

Popolna prepoved uporabe pesticidov in gnojil v Šrilanki pa je privedla - do lakote. Tudi eko-fundamentalizem torej prinaša hude posledice.

Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi v Evropski uniji, opozarjajo analitiki, ne glede na to, da gre v Evropi za precej bolj razvite države.

Tudi če popolnega pomanjkanja ne bo, bodo posledice hude – za standard Evropejcev.

Toda vodilni evropski politiki računajo, da bodo Evropejci bolj tolerantni kot prebivalci Šrilanke.

Pa bodo res?

Prizori protestov iz Nizozemske, Italije, Nemčije, Belgije in drugih držav za jesen ne obljubljajo nič dobrega…

Delite članek