Z milijonom evrov vrednim projektom proti tujerodnim invazivnim rastlinam v gozdovih

Gozdarski inštitut Slovenije gre s partnerji v boj proti tujerodnim invazivnim rastlinam v gozdu s posebnim projektom Life Artemis, za katerega imajo na voljo 1,1 milijona evrov. "Izboljšati želimo zmožnost Slovenije, da bi lažje preprečevala vnos teh rastlin, ali da vnešeno invazivno rastlino uniči že v začetku," je dejal Dušan Jurc z inštituta.

Evropska komisija je v okviru okoljskih in podnebnih ukrepov, ki podpirajo prehod na bolj trajnostno in nizkoogljično prihodnost v začetku meseca v Sloveniji odobrila dva projekta v vrednosti dva milijona evrov. Eden izmed njiju je projekt Life Artemis: Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za tujerodne vrste v gozdnem prostoru, ki ga bo izvajal Gozdarski inštitut Slovenije, ki bo dobil 1,1 milijona evrov. Od tega bo 647.700 prispeval finančni mehanizem Life, okoljsko ministrstvo 100.000 evrov, Mestna občina Ljubljana pa 40.000 evrov.

Kot je na današnji terenski novinarski konferenci pojasnil vodja oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Jurc, je nujno preprečiti hiter vnos novih tujerodnih rastlin, saj s tem preprečimo dodatne škode. "Tujerodni organizmi so že tu, nekateri so tudi invazivni, torej škodljivi za biodiverzizeteto ali naše gospodarstvo. Zato je treba vzpostaviti mehanizme na državni ravni, ki bodo preprečili hiter vnos novih takih organizmov in da tako preprečimo velike škode, ki iz tega izhajajo," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da invazivni organizmi niso samo bolezni ali škodljivci, da so lahko tudi rastline, s katerimi imamo vedno večje težave v Sloveniji. Jurc je opozoril, da se invazivne vrste, potem ko pridejo v ekosistem, nekontrolirano širijo, spreminjajo gozd in ga spremenijo za vedno.

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo eno največjih groženj biotski raznovrstnosti in ekosistemskim storitvam. Veliko invazivnih vrst se naseljuje tudi v gozdni prostor, ki je po žledolomu še bolj občutljiv.

V projektu želijo partnerji vzpostaviti učinkovit nacionalni okvir za zgodnje obveščanje in hiter odziv na pojav tujerodnih vrst v gozdu. Na državni ravni pa želijo izboljšati zmogljivost za zgodnje odkrivanje tujerodnih vrst v gozdu z vključevanjem in izobraževanjem strokovnjakov in prostovoljcev.

Jurc ob koncu projekta, ki bo trajal do leta 2020, pričakuje večje zavedanje o invazivnih vrstah. V obdobju projekta pa bo vzpostavljen tudi nov informacijski sistem.

V projekt so poleg Gozdarskega inštituta vključeni še Zavod RS za varstvo narave, zavod Symbiosis in Zavod za gozdove Slovenije.