REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Welt: Macron povzročil diplomatski potres, se bliža začetek konca dolarja?

Welt: Macron povzročil diplomatski potres, se bliža začetek konca dolarja?Če bi se dolarju »odrekli« ne le Rusija in Kitajska, bi se lahko svetovni devizni trg znašel na robu »epohalnih sprememb«, opozarja nemški medij. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki so sledile pogovorom s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom v Pekingu, so povzročile »diplomatski potres«, piše nemški Welt.

Časnik ugotavlja, da lahko spremenjena retorika voditelja Francije služi kot »začetek konca hegemonije dolarja«.

Spomnimo, Macron se je v nasprotju s pričakovanim, a to je demonstracija evropske enotnosti, sploh glede na to, da se je na Kitajskem mudil skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, po snidenju s Šijem oglasil z izjavami, ki so povzročile kar nekaj zmede, celo razburjenost na evropskem in svetovnem političnem prizorišču.

Macron je namreč povsem nepričakovano dejal, da se Evropa ne bi smela postavljati na nobeno stran v sporu med ZDA in Kitajsko, in poudaril, da se evropska celina ne bi smela preleviti v ameriškega vazala.

Ob tem je kritiziral dejstvo, da ameriški dolar zdaj velja za glavno rezervno valuto na svetu.

Francoski predsednik je opozoril, da so podjetja iz Evropske unije zaradi strahu pred ameriškimi sankcijami, ali sankcijami s strani Bruslja - zdaj prisiljena zavračati sodelovanje z državami zunaj Unije.

Devizni trg se je, pričakovano, dokaj hitro odzval v skladu z izjavami francoskega predsednika.

Vrednost dolarja je zdrsnila glede na številne valute, evro pa je pridobil dva centa glede na ameriško valuto in dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu.

»To bi lahko bil začetek konca hegemonije dolarja,« zaključuje Welt. Če bi se odrekli dolarju ne le Rusija in Kitajska, (ki, spomnimo, že delata na ustvarjanju nove valute skupaj z drugimi članicami iz skupine držav, ki tvorijo BRICS) ampak tudi države Evrope, bi se lahko svetovni devizni trg znašel na robu »epohalnih sprememb«.

Vendar poznavalci dvomijo, da bo katera koli druga valuta lahko popolnoma izpodrinila dolar.

Najverjetneje bo, kot napovedujejo, prišlo do polarizacije deviznega trga, hkrati pa bo vse pomembnejšo vlogo igralo zlato.

Strokovnjaki se strinjajo, da bi lahko Združene države Amerike same sebi povzročile še večje težave, če bodo svojo valuto še naprej uporabljale kot finančno orožje.

Nekaj ​​podobnega se je zgodilo po februarskih dogodkih lani, ko je Washington zamrznil 300 milijard dolarjev ruskih rezerv v zlatu in devizah.

V posledici tega dejanja pod taktirko Bele hiše, so številne države postopoma zmanjšale svoje naložbe v dolarjih, poudarja nemški časnik.

Welt še spomni, da so imele svetovne centralne banke po zadnjih podatkih Mednarodnega denarnega sklada za leto 2022 konec lanskega leta le 58,4 odstotka deviznih rezerv v dolarjih, kar je najnižji odstotek po letu 1995.

Washington pa si je v zadnjih desetletjih »nakopičil« precejšen državni dolg, ki znaša približno 31,5 milijard dolarjev. ZDA se hkrati soočajo z velikim trgovinskim primanjkljajem, saj država bistveno več uvaža kot izvaža.

Nemški časnik ocenjuje, da večina valut za zdaj še ni uspela izkoristiti nastale situacije tako dobro, kot bi lahko. Kot primer navaja, da je evro v primerjavi z dolarjem precej zrasel, medtem ko delež svetovnih deviznih rezerv v juanu znaša 3 odstotke. To je, kot pojasnjuje Welt, posledica strogega nadzora Pekinga nad svojo valuto, ki »še vedno straši mnoge«.

Peking je medtem že nekoliko prehitel tovrstne kritike.

Bloomberg poroča, da je guverner Ljudske banke Kitajske (People’s Bank of China – PBOC) Yi Gang oznanil, da je Peking v veliki meri že prekinil s prakso redne intervencije na deviznem trgu in zdaj sledi politiki, katere cilj je olajšati uporabo juana za kitajska gospodinjstva.

Uradniki PBOC si še vedno »pridržujejo pravico« do posredovanja na trgu, je v soboto dejal Yi v govoru na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo (PIIE) v Washingtonu. »Nisem pa napovedal, da intervencije sploh ni,« je pojasnil.

Nato je dodal, da je njegovo osebno stališče, da zgodovina kaže, da »prej ali slej« trg premaga centralno banko.

Diapozitiv v Yijevi predstavitvi na PIIE je pokazal, da je »v zadnjih letih PBOC na splošno že opustila redno posredovanje.«

Guverner Ljudske banke Kitajske (People’s Bank of China – PBOC) Yi Gang: »PBOC je v zadnjih letih na splošno že opustila redno posredovanje.« Vir: Posnetek zaslona, Bloomberg

Ministrstvo za finance ZDA je v svojih polletnih poročilih o deviznih tečajih dosledno kritiziralo Kitajsko zaradi pomanjkanja preglednosti pri tem, kako država upravlja svoj menjalni tečaj.

V zadnjem poročilu, iz novembra 2022, je poudarjeno, da je Kitajska »izjemna« v pomanjkanju tovrstnega razkritja. Peking ponuja omejene informacije o stvareh, vključno s »cilji politike svojega režima upravljanja menjalnih tečajev«, je tedaj opozorilo ameriško ministrstvo za finance.

»V bistvu temu še vedno lahko rečete upravljan, plavajoč režim, vendar ga mora predvsem določiti trg,« je dejal Yi o kitajski devizni politiki, ki »deluje.«

Medtem ko je Yi med odgovarjanjem na vprašanja dejal, da »nima datuma«, kdaj bi lahko juan postal prosto zamenljiv na deviznem trgu, je izpostavil, da je temelj politike PBOC povečati enostavnost uporabe valute.

Yi, ki je leta študiral in poučeval ekonomijo v ZDA, je z občinstvom delil tudi osebno zgodbo o frustraciji v mladosti, ko se je moral obrniti na prijatelja, da je juane zamenjal za tujo valuto…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek