četrtek, 26. marec 2026 leto 31 / št. 085
Vezi med EU in Kitajsko »vzajemno koristne«: Kitajska podjetja kljub regulativnim oviram povečujejo naložbe v EU
Antonio Costa, Xi Jinping in Ursula von der Layen Vir: Xinhua/Xie Huanchi
Kitajska podjetja iz rastočih panog, ki poslujejo v Evropi, nameravajo v naslednjih treh letih povečati naložbe kljub vse večjemu regulativnemu pritisku, je razvidno iz poročila, objavljenega v torek.
Poročilo, ki so ga v Luksemburgu skupaj objavili Kitajska gospodarska zbornica pri EU, sedež Kitajske službe za gospodarske informacije v Šanghaju in evropski regionalni urad agencije Xinhua, temelji na anketi in intervjujih s približno 100 kitajskimi podjetji v Evropi.
Kitajska podjetja iz rastočih panog, ki poslujejo v Evropi, nameravajo v naslednjih treh letih povečati naložbe kljub vse večjemu regulativnemu pritisku, je razvidno iz poročila, objavljenega v torek.
V njem so tudi pozvali Evropsko unijo (EU), da naj zagotovi stabilnejše in predvidljivejše poslovno okolje.
Skoraj 80 odstotkov anketirancev je navedlo, da nameravajo v naslednjih treh letih povečati naložbe v Uniji, s čimer so poudarili pomen Evrope v svojih globalnih strategijah, čeprav se podjetja soočajo z ostrejšim nadzorom EU na področjih, kot so subvencije, podatki in nacionalna varnost.
V poročilu je navedeno, da kitajska podjetja Evropo vse bolj obravnavajo kot ključno destinacijo zaradi strateške usklajenosti med obema stranema in priložnosti, ki jih odpira globalni prehod k zelenim in digitalnim industrijam.
Poročilo navaja, da kitajska podjetja v Evropi uresničujejo strategijo »V Evropi, za Evropo« z ustvarjanjem lokalnih delovnih mest, uvajanjem tehnologije in globljo vključitvijo v regionalne dobavne verige, zlasti v sektorjih, kot sta električna vozila in čista energija.
V poročilu je navedeno, da so se kitajske naložbe v Evropi v zadnjih letih bolj razvejale in zajemajo 18 panog, pri čemer podjetja vidijo možnosti za nadaljnje sodelovanje na področjih, kot so obnovljiva energija, napredna proizvodnja, informacijska in komunikacijska tehnologija ter digitalno gospodarstvo.
Poročilo je gospodarske vezi med Kitajsko in EU opisalo kot v osnovi dopolnjujoče se in vzajemno koristne ter poudarilo, da bi obe strani lahko ne le razširili sodelovanje na svojih trgih, temveč tudi sodelovali na trgih tretjih držav.
Kitajska in EU ostajata drug drugemu drugi največji trgovinski partner.
Po podatkih kitajske carinske službe je trgovina Kitajske z EU leta 2025 dosegla 5,93 bilijona juanov (približno 860 milijard ameriških dolarjev), kar je za 6 odstotkov več kot leto prej in predstavlja 13 odstotkov celotne kitajske zunanje trgovine.
Hkrati je po podatkih iz poročila negotovost glede politike v EU postala največja skrb mnogih kitajskih podjetij, ki prevladuje nad izzivi, kot so kulturne razlike, geopolitična tveganja in ovire pri dostopu do trga.
Več kot polovica anketirancev je kot svojo glavno skrb navedla negotovost v zvezi s politikami EU, medtem ko je skoraj tri četrtine izjavilo, da si najbolj želijo večje stabilnosti in predvidljivosti politik.
V poročilu je navedeno, da so bile skrbi še posebej izrazite v sektorjih, kot so nova energija, informacijska tehnologija in zdravstvo, kjer so podjetja izrazila strah, da bi spremembe v politiki lahko spremenile konkurenčno okolje.
Prav tako je navedlo, da si podjetja želijo napredek na področju davčne politike, netarifnih ovir in dostopa do trga, nekatera pa upajo, da bo EU ponovno začela postopek ratifikacije Splošnega sporazuma o naložbah med Kitajsko in EU.
Poročilo je gospodarske vezi med Kitajsko in EU opisalo kot v osnovi dopolnjujoče se in vzajemno koristne ter poudarilo, da bi obe strani lahko ne le razširili sodelovanje na svojih trgih, temveč tudi sodelovali na trgih tretjih držav.
