petek, 16. januar 2026 leto 31 / št. 016
V puljskem Uljaniku začeli z obsežno stavko
Uljanik
Delo v največji hrvaški ladjedelniški skupini Uljanik je danes zastalo. Zaposleni namreč še niso dobili julijskih plač, sindikat in vodstvo podjetja pa danes o tem nista dosegla dogovora. Tako je približno 4500 zaposlenih danes ob 7. uri začelo stavkati na svojih delovnih mestih v Pulju in na Reki. Stavkali bodo do izplačila plač. Uljanik je velik sistem, od katerega so odvisne številne dtužine, zato stavka v Istri odmeva tudi na drugi strani meje.
Predsednica sindikata Istre, Kvarnerja in Dalmacije Marina Cvitić je potrdila, da bodo v sredo začeli "splošno stavko" v skupini Uljanik, katere je del tudi reška ladjedelnica 3. maj, poročajo hrvaški mediji. V puljski ladjedelnici je zaposlenih približno 2800 delavcev, v reškem 3. maju pa še približno 1700 ljudi.
Sindikati sicer zahtevajo tudi odstop celotne uprave Uljanika, ker menijo, da so vodilni ljudje ladjedelnice najbolj odgovorni za slabo stanje v družbi. Cvitićeva je dodala, da delavci nimajo več zaupanja v upravo in da so ogorčeni, ker ne dobijo informacij o resničnem stanju v družbi.
Sindikati sicer zahtevajo tudi odstop celotne uprave Uljanika, ker menijo, da so vodilni ljudje ladjedelnice najbolj odgovorni za slabo stanje v družbi
Sindikati so tudi od hrvaške vlade zahtevali odgovor, ali je v državnem interesu, da bi obdržali ladjedelništvo kot strateško industrijo. Na sedežu vlade so sicer danes potekala srečanja pristojnih hrvaških ministrov o možnih rešitvah za Uljanik.
Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat je po srečanju pojasnil, da vlada išče način, da bi delavcem Uljanika zagotovila vsaj dve plači. Koraki vlade so sicer odvisni od odgovora na načrt prestrukturiranja družbe iz Bruslja, je dejal po sestanku z ministroma za finance in za državno premoženje, Zdravkom Marićem in Goranom Marićem. Potrdil je, da imajo na mizi več možnih rešitev, med katerimi je tudi sodelovanje hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR).
Kot je še dejal Horvat, je stavka zaposlenih v Uljaniku legitimna, saj uprava družbe ni pravočasno zagotovila plač.
Medtem so iz uprave Uljanika sporočili, da obžalujejo, ker niso uspeli zagotoviti pravočasnega izplačila plač. Dodali so, da se skupaj s strateškim partnerjem, družbo Kermas energija, z vsemi močmi prizadevajo, da bi čim prej dosegli celovito rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno poslovanje ladjedelnic v obeh hrvaških obalnih mestih.
Uljanik je že nekaj časa v krizi. V ladjedelnici nimajo denarja niti za proizvodne materiale, ki bi omogočali nadaljevanje izgradnje že dogovorjenih plovil. Kriza v Uljaniku se bo lahko prelila tudi na državno blagajno, ker je hrvaška vlada jamčila za milijonska posojila ladjedelnici.
Na Hrvaškem pričakujejo tudi odgovor Evropske komisije na načrt prestrukturiranja družbe, ki ga je uprava Uljanika poslala v Bruselj. Načrt sanacije predvideva vlogo države in strateškega partnerja, ki naj bi zagotovili stabilizacijo poslovanja. Za že sklenjena ambiciozna naročila 17 ladij pa nujno potrebujejo 580 milijonov evrov.
Krizo v Uljaniku mnogi na Hrvaškem primerjajo s tisto v družbi Agrokor.
Ladjedelnica Uljanik je pred finančnimi težavami, v katere je zapadla zadnja leta, veljala za najuspešnejšo hrvaško ladjedelnico. Težave puljske ladjedelnice so se začele, kot je poročal RŠ leta 2013, ko so za ceno ene kune prevzeli reško ladjedelnico 3. maj, ki je bila tik pred zaprtjem. Sindikalni voditelji kot največjo težavo hrvaškega ladjedelništva izpostavljajo pasivnost države.
Hrvaška namreč ni sledila trendu ostalih zahodnoevropskih držav, ki so ladjedelništvo vračale nazaj v državno last. Hrvaško ladjedelništvo se je s pomočjo povezanih podjetij finančno izčrpavalo, da bi lahko državo prikazali kot slabega lastnika. S tem je bila odprta pot za privatizacijo ladjedelnic. Privatizirana je tudi ladjedelnica Brodosplit v Splitu, ki je v lasti proizvajalca vijakov Tomislava Debeljaka. Od njegovega prevzema podjetja ni bila izdelana niti ena ladja.
Državni revizorji so pri poslovanju Brodosplita tri leta zapored odkrili, da so bila sredstva porabljena nenamensko
Hrvaška vlada je pred petimi leti z Brodosplitom podpisala petletno pogodbo o prestrukturiranju podjetja. Debeljak je po podpisu pogodbe začel z ustanavljanjem povezanih podjetij, med katerimi ima eno od podjetij sedež na Marshallovih otokih.
Hrvaška je Brodosplitu kljub temu izplačala obljubljena finančna sredstva. Državni revizorji so pri poslovanju Brodosplita tri leta zapored odkrili, da so bila sredstva porabljena nenamensko.
Evropska komisija je v okviru pogajanj o pristopu Hrvaške Evropski uniji zahtevala, da hrvaške ladjedelnice zmanjšajo obseg proizvodnje. Lasić to potezo vidi kot zaščito ladjedelnic v zahodni Evropi, ki jim hrvaške ladjedelnice predstavljajo konkurenco.
Evropska komisija je 22. januarja hrvaški vladi odobrila 96 milijonov evrov posojila za pomoč Uljaniku. Sindikalni voditelji trdijo, da ta kredit ni rešitev za probleme ladjedelništva. V ozadju posojila namreč ni nobene strategije za izboljšanje stanja v hrvaškem ladjedelništvu. Rešitev za ladjedelništvo nekateri voditelji sindikatov v Hrvaški vidijo v kopiranju zahodnoevropskega modela, kjer država igra pomembno vlogo v ladjedelniški industriji.
