V Ljubljani o skupni kmetijski politiki po letu 2020

Neposredna plačila, razvoj podeželja in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam so ključni za skupno kmetijsko politiko po letu 2020, je bilo slišati na današnjem srečanju o prihodnji kmetijski politiki v Ljubljani. Bruselj bo sicer zakonodajne predloge za novo obdobje pripravil do konca maja oz. junija.

Po predstavitvi zakonodajnih predlogov se bo začel pogajalski proces med članicami in Evropsko komisijo. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan kot ključno v razpravi in pogajanjih vidi vprašanje obsega sredstev, stališče vlade je, da se sredstva za kmetijstvo ohranijo v trenutnem obsegu.

Razprava o prihodnji kmetijski politiki sicer po njegovih besedah poteka ob zavedanju, da se kmetijstvo tako v EU kot v Sloveniji sooča z velikimi izzivi, med pomembnejšimi so podnebne spremembe.

Podnebne spremembe bodo spremenile način kmetovanja v Sloveniji. Večino bremena nosijo kmetije, vendar ima država dolžnost, da zagotovi dodatna sredstva za lažje prilagajanje, saj bo le to omogočilo, da vzpostavimo bolj odporno kmetijstvo, je izpostavil.

Ključne prioritete za prihodnost so zagotavljanje prehranske varnosti in pridelava varne in kakovostne hrane, prispevek k dohodkovni stabilnosti kmetov ter ohranitvi kmetijski pridelavi v celotni EU, spodobnost prilagajanja kmetijstva na spremenjena pričakovanja potrošnikov, izboljšanje rezultatov na področju trajnostnega upravljanja naravnih virov, zlasti vode, zraka, kmetijskih zemljišč in biotske raznovrstnosti, in soočenje s podnebnimi spremembami.

Poleg omenjenega naj skupna kmetijska politika v okviru politike razvoja podeželja prispeva k rasti, novim delovnim mestom na podeželju kot tudi k prehodu v krožno gospodarstvo, oblikovanju in izboljšanju verig na področju kmetijstva in gozdarstva, digitalizaciji in inovacijam, je navedel.

"Vse to pomeni, da bo kmetijstvo moralo postati bolj trajnostno, bolj odporno, tudi na krizne razmere, ter s tem zagotavljati boljše prihodke za življenje kmetov," je poudaril.

V interesu je tudi močno financiranje okoljskih ukrepov in ukrepov za spodbujanje mladih kmetov. Država bo zagovarjala močne ukrepe za dodatno podporo mladim tudi v prihodnje.

"Naloge, ki jih kmetijstvo dobiva, so vedno večje. Naloge dajati preko dokumentov, ne pa zraven zagotavljati finančnih virov, je pa v osnovi nemoralno dejanje," je še poudaril Židan.

Po pojasnilih Branke Tome z generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije bodo spremembe kmetijske politike po letu 2020 po pričakovanjih v smeri adaptacije, izboljšanja, poenostavitve.

Neposredna plačila, ki predstavljajo približno 70 odstotkov vseh sredstev skupne kmetijske politike, dobivajo čedalje več poudarka, krepi se tudi politika razvoja podeželja. Več sredstev bo potrebnih za okoljske ukrepe in prilagajanje podnebnim spremembam.

Posebna pozornost bo po njenih besedah namenjena tudi mladim kmetom. To je področje, na katerem lahko veliko naredijo članice same, skozi nacionalno zakonodajo na področju zemljišč, davkov, dedovanja, prostorskega načrtovanja, je še dejala Tometova.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je medtem poudaril, da bi bilo treba skupno kmetijsko politiko nadgrajevati, neposredna plačila, ki predstavljajo med 45 do 50 odstotki dohodka za kmeta, pa morajo ostati.

"Neposredna plačila so neko stabilno financiranje ali stabilni dohodek oz. sredstva za obstoj kmetij," je poudaril.

Zupančič pozdravlja ukrepe za mlade prevzemnike, a je opozoril, da bi bilo treba imeti ukrepe, predvsem na področju socialne politike, tudi za tiste, ki kmetije mladim predajo.

Da ni varovalke za starejše, se je strinjal tudi predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan, ki si sicer prizadeva za aktivnega mladega kmeta, ki bo zares razvijal svojo kmetijo in podeželje.

Predsednik združenja kmetijskih podjetij Branko Virag vlogo skupne kmetijske politike vidi pri krepitvi živilsko-predelovalne verige, ki si želi naložb v modernejšo opremo. Agroživilska veriga se mora namreč prilagajati potrošniku, ki pa ima danes vse močnejše in večje zahteve.

Za razvoj kmetijstva so ključni ljudje in ves podporni sistem, pa je med drugim ocenil Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete. Znanju je treba v novem pristopu kmetijstva dati večji poudarek oz. ga je treba postaviti na pravo mesto, sicer se ne bo dalo veliko narediti. Nimamo kolektivnega razvoja, ključno je, kako bomo organizirali inštitucije in znanje - s tem se bo treba spopasti, je še dejal.