V Italiji prodajajo hiše za 1 evro, v tej čudoviti državi Evrope pa že cele vasi: bo to recept tudi za Slovenijo?

Depopulacija podeželja je močno prizadela špansko regijo Galicijo.

V prizadevanju za oživitev na tisoče zapuščenih vasi, je ena podjetna vaščanka začela specifičen posel.

Po podatkih španskega nacionalnega urada za statistiko INE je v Galiciji zapuščenih kar 3.562 vasi, in kar je še huje, to število se vsak teden povečuje za eno vas.

Zato sta Rosy Costoya in njen soprog britanskih korenin Mark Adkinson ustanovila podjetje z nalogo nuditi pomoč pri reševanju težav. Rosy in Mark namreč prodajata cele vasi v upanju, da jim bo uspelo vrniti prebivalce v zaselke Galicije.

Kostoya, veterinarka, je prvi del kariere preživela klasično - delala je s kmeti, oskrbovala njihovo živino. Tako je bilo vse do leta 2005, ko sta z možem ustanovila podjetje za odkup in prodajo podeželskih nepremičnin.

How to repopulate rural #Spain? Sell its villages... Galicia has 3,562 abandoned villages, and that number rises by one every week -by Esther Costa
https://t.co/gOInA1ZbVM vía @BBC_Worklife

— Felipe Sahagún (@sahagunfelipe) November 22, 2019

Kostoya se spominja svojih prvih potovanj s hčerkama, kako bi našla očarljive hiše za prodajo, preden so tehnologije, kot je Google Earth, postale vsakdanje.

Zdaj je svetovni splet njihovo glavno orodje za prodajo hiš na podeželju in vasi, njihove stranke pa prihajajo k njim same. To so večinoma Britanci, pa tudi Američani in Španci iz drugih delov države.

Zanimanje se je sunkovito povečalo lani, ko je hollywoodska zvezdnica Gwyneth Paltrow v svojem božičnem katalogu daril navedla tudi zapuščeno vas v bližini Luga, mesteca v Galiciji …

How to repopulate rural Spain? Sell its villages https://t.co/IKxTJSs7CJ

— Chern Schwinn (@ChernSchwinn1) November 22, 2019

Najtežji del prodaje celotne vasi je zbiranje potrebnih pravnih dokumentov, pravi Rosy, vendar to ni edino, čemur posveča veliko pozornosti.

»Zame je prav tako zelo pomembno, da izberem pravega novega lastnika. Prodajam del svoje dežele, del galicijske zgodovine,« pravi.

Pred kratkim je srčkano posest prodala kupcu iz Londona, ki ga je izbrala med 200 kandidati.

»Vasice, ki jih ponujamo na prodaj, imajo različne cene, odvisno od njihovih značilnosti. Nekatera komaj prodamo tudi pod ceno v višini 50.000 evrov, druga pa celo po ceni do 2 milijona evrov. Odvisno je od lokacije, kje se nahaja posest, in ali je ohranjena ali pa v ruševinah ...« je pojasnila bistvo svoje »obrti« za BBC.

Nedavno je prodala eno vas s tremi hišami, ogromnimi parcelami in plažo v bližini obmorskega mesta Viveiro za 300.000 evrov.

Nova lastnica Serena Evans, njen soprog in dve hčerki so navdušeni nad novim bivališčem.

»Smo lastniki majhnega dela Galicije. Želimo biti tukaj, da tukaj preživimo čas in uživamo v tem,« pravi Evans, sicer državljanka Združenega kraljestva.

»Včasih smo imeli 30 ali 40 sosedov. Žalosti me, ko vidim, kako je videti vas zdaj,« pravi Benita Felgueira iz O Penso, ene od vasi, ki je trenutno naprodaj.

Vprašanje izseljevanja iz podeželskih delov Španije je še vedno v osrčju razprav, a lokalna gibanja, kot je »Prazna Španija« (La Espana Vacia) skušajo pritegniti pozornost politikov.

Regijski predsednik Galicije Alberto Nunez Feijoo je uvedel celo spodbude, da bi opogumil Galičane, ki delajo v tujini, da se vrnejo na svoja ognjišča.

Rosy Costoya je polna optimizma, ko gre za prazne vasi Galicije.

»Danes lahko po zaslugi interneta živite v vasi in ostanete povezani s svetom. Čudovito je ponovno naseliti vse te zapuščene vasi, ponovno naseliti Španijo,« sklene Rosy.

S podobnimi težavami pa se soočajo tudi druge evropske države.

V Sloveniji je 61 vasi, ki nimajo stalnih prebivalcev, največ jih je na Kočevskem, kažejo statistični podatki.

Seznam naselij v Sloveniji, ki so brez stalnih prebivalcev je vse daljši.

»Vasi, kjer ni nobene infrastrukture, ni smiselno na novo odpirati. Cilj je ohraniti to, kar imamo, tudi z vidika razvoja,« meni dr. Janez Nared z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Zavzema se predvsem za revitalizacijo območij, kjer živi vse manj ljudi, hkrati pa za omejitev izrazite centralizacije.

Slovenija se sicer spopada z dvema problemoma, to sta praznjenje predvsem obmejnih območij in staranje prebivalstva na ravni celotne države.

Tipičen primer je Kostelsko, kjer v petnajstih vaseh živijo le eden, dva, trije ali štirje prebivalci.

Španski in italijanski način reševanja tega problema res še ni prodrl v Slovenijo - toda res je tudi, da uradna politika v Ljubljani o tem problemu samo (občasno) govori, novih rešitev pa - ne ponuja.