sreda, 24. april 2024 leto 29 / št. 115
Ukrajinska vojna in oster odziv Pekinga na obtožbe Washingtona: Kdo bo končal na »napačni strani zgodovine«?
Kitajski predsednik Ši Džinping je v petek potrdil, da »sodelovanje med Kitajsko in Rusijo kaže dober zagon«.
Ši je sodelovanje med Moskvo in Pekingom ocenil kot odlično v vnaprej posnetem videonagovoru na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, poročajo kitajski mediji.
Kitajski predsednik je še dejal, da popolnoma zaupa v zdravje kitajskega gospodarstva.
Love this video. pic.twitter.com/zYl9IgoiIp
— Sabina (@Sabina__21) April 20, 2022
S podobnimi ocenami se je na istem forumu oglasil tudi predsednik Rusije Vladimir Putin.
»Sodelovanje Rusije in Pekinga narekuje potencial Kitajske,« je poudaril predsednik Ruske federacije in ob tem pristavil, da tesni odnosi Rusije s Kitajsko niso povezani z geopolitičnimi dogodki.
Sodelovanje med Moskvo in Pekingom ne usmerjajo nedavni geopolitični dogodki, je poudaril Putin, poroča Reuters.
Da sta – kar zadeva geopolitiko – dve svetovni velesili, Rusija in Kitajska dokaj usklajeni, pa kaže izjava (tvit zgoraj) kitajskega ministra za zunanje zadeve Wanga Wenbina.
Wenbin se je ostro odzval na ameriške obtožbe, češ da se Kitajski lahko zgodi, da konča na »napačni strani zgodovine«.
Or this? https://t.co/kK6AByZ1o9
— let's do some internet (@trailerparkkurt) May 1, 2022
»Medtem ko Washington podžiga konflikt v Ukrajini, se Peking zavzema za mir,« je Beli hiši oponesel Wenbin.
Jezo Pekinga dodatno podžiga tudi dejstvo, da administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna zadnje mesece vse bolj spodbuja vlado v Tajpeju, da naj razglasi odcepitev Tajvana.
— operário guerreiro Z (@AdaoFilhosilvei) April 30, 2022
Washington s tem že odkrito ignorira zunanjo politiko predhodnih administracij številnih ameriških predsednikov, začenši od Richarda Nixona, prek Geralda Forda, Jamesa Carterja, Ronalda Reagana, obeh Bushev, Billa Clintona, Baracka Obame in Donalda Trumpa.
Once they are finished with the Ukraine they’ll encourage Taiwan to declare independence. It’s the new modus operandi and it’s a no brainier. Humanity will just have to live with America’s proxy wars
— Dr Hammurabi (I stand with the Yemen&Palestine) (@Viva_Escocia) April 15, 2022
Torej so vsi našteti voditelji ZDA, tako republikanci kot demokrati desetletja spoštovali politiko »ene Kitajske«.
Vse do Joeja Bidna, katerega je celo kariero spremljala sla po vojnah v različnih delih sveta.
The US says it opposes political infiltration against the US. Then will it ban the Taiwan authorities’ lobbying or take punitive action against it? pic.twitter.com/ZhDdF3be5R
— Spokesperson发言人办公室 (@MFA_China) June 17, 2022
Zato se ni potrebno čuditi, da je tudi Peking nekoliko zaostril tudi svojo retoriko, še posebej v luči ameriških vpletanj v vojno v Ukrajini.
»Ameriške oblasti pravijo, da nasprotujejo politični infiltraciji zoper ZDA. Bodo potem prepovedale tudi lobiranje tajvanskih oblasti ali proti njim sprejele kazenske ukrepe?«, je Bidna in politiko njegovih tesnih sodelavcev okrcal kitajski zunanji minister Wenbin.
Congratulations! China launched its third aircraft carrier "#Fujian". The carrier was completely designed and built by China and is China's first domestically-made carrier that uses catapults. pic.twitter.com/shbznRtPof
— Lijian Zhao 赵立坚 (@zlj517) June 18, 2022
Toda – kot kaže tudi tvit zgoraj – se tudi Kitajska pospešeno pripravlja na nevarnost konflikta na Daljnem vzhodu, glede na Bidnovo nedavno hujskaško izjavo, češ da bodo ZDA branile Tajvan.
V primeru kitajskega napada, seveda.
Medtem - enako kot so pred tem počele v Ukrajini - ZDA pospešeno vojaško pomagajo in oborožujejo tudi Tajvan.
Razlika med ameriško in kitajsko politiko je vse bolj v tem, da Kitajska sprašuje, kaj lahko gradi v drugih državah, ZDA pa le ukazujejo.
In tiste, ki ne ubogajo - sankcionirajo.
China to other countries: what can we build for you? Bridges, roads? What can we buy? Beef, commodities?
— Shaun Rein (@shaunrein) June 18, 2022
US to other countries: do what we tell you or we'll call you evil, sanction your people until they're desperate or force regime change
That sums up US & China foreign policy
Iz Šanghaja pa prihaja novica, da je Kitajska v petek splovila svojo novo vojaško ladjo.
Gre za že tretjo letalonosilko, ki so jo poimenovali Fujian.
The modernization of the Chinese navy has maintained a steady and cautious pace. The development mode of the Chinese navy——"small steps and fast running" has gradually narrowed the gap with the world's first-class Navy.
— 应作如是观 (@rushiwowen22) June 18, 2022
Letalonosilko je v celoti zasnovala in izdelala Kitajska.
Gre za prvo vojaško ladjo, ki uporablja tudi električne katapulte, je razkril Peking, ki je šel v posodobitev kitajske mornarice enakomerno in previdno.
Z isto tehnologijo ima še v tem trenutku veliko težav celo mornarica ZDA.
Analitiki v načinu razvoja kitajske mornarice vidijo majhne korake in hiter tek, ki je postopoma zmanjšal vrzel med kitajsko in ameriško mornarico. In med Kitajsko in ZDA na sploh.
Poglejmo na primer, kako so videti domovi za revne na Kitajskem (zgoraj) in v ZDA (spodaj)...
Slike povedo vse...
Homes for the poor in #China
— China Info (@ChinaInfo777) June 15, 2022
Homes for the poor in #America pic.twitter.com/xWTqG6BcbF
Kitajci sčasoma spreminjajo svojo mornarico in gospodarstvo v prvorazredno v svetovnih merilih, poudarjajo komentatorji.
Delež BDP, ki ga Kitajska vlaga v raziskave in razvoj je od leta 2012 pa do leta 2021 poskočil z 1,91 odstotka na 2,44 odstoka, na globalni ravni pa se je Kitajska s 34. prebila na 12. mesto...
#DecadeinReview
— Qin Gang 秦刚 (@AmbQinGang) June 17, 2022
From 2012 to 2021:
China's R&D expenditure as a share of GDP grew from 1.91% to 2.44%, and its ranking on Global Innovation Index rose from 34th to 12th place. Major progress was made in high-speed rail, 5G network, manned space exploration, etc#innovation #China pic.twitter.com/FKZYIdOaKZ
Kot je na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu opazil tudi ruski predsednik, Kitajska skokovito napreduje na vseh področjih.
President Xi Jinping will host the 14th BRICS Summit on June 23 & the High-level Dialogue on Global Development on June 24 in virtual format. He will also attend the opening ceremony of the BRICS Business Forum & deliver a keynote speech on June 22 via virtual link. pic.twitter.com/xhaWSfEHac
— Hua Chunying 华春莹 (@SpokespersonCHN) June 17, 2022
Tudi v zunanji politiki, kar dokazuje tudi napoved, da bo predsednik Kitajske Ši Džinping gostil 14. vrh BRICS 23. junija.
People said let there be bridges, and there is China's construction. pic.twitter.com/7CKjaCdoIM
— Lijian Zhao 赵立坚 (@zlj517) April 27, 2022
Predvideno je, da bo to dialog na visoki ravni o svetovnem razvoju.
Zgoraj pa si na posnetku lahko pogledate, na kako izjemen način na Kitajskem gradijo mostove.
Med ljudmi in tudi med državami - za razliko od ZDA.