petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Trumpova administracija opozarja zaveznike, naj se distancirajo od mogočnega Huaweija – a vsi ne kimajo
Združene države Amerike so že dolge mesece ujete v politični obračun z Ljudsko republiko Kitajsko in kitajskim tehnološkim gigantom Huawei zaradi obtožbe, da Huawei deluje kot podaljšana roka kitajskih oblasti. Četudi so ameriški uradniki že dalj časa opozarjali na to podjetje, so se napetosti okrepile lanskega decembra, ko so v Kanadi aretirali hčerko ustanovitelja podjetja Huawei, Meng Wanzhou, poroča Business Insider.
Huawei je šele januarja prekinil medijski molk, ko je v spravljivem tonu ustanovitelj Huawei in oče aretirane Wanzhou, Ren Zhengfei oklical ameriškega predsednika Donalda Trumpa za 'velika predsednika'.
A navidezni spravi je sledil odkrit boj med podjetjem in Trumpovo administracijo, saj je bil Huawei večkrat primoran zavrniti očitke, da vohuni za svojimi uporabniki.
ZDA besno lobirajo pri svojih zaveznikih in jih pozivajo naj zamrznejo sodelovanje s tem tehnološkim gigantom, pri čemer se sklicujejo na nacionalno varnost. Državni sekretar Mike Pompeo je sredi februarja opozoril zavezniške države, da bodo ZDA »težje sodelovale z državami, ki se ne bodo distancirale od Huaweija«.
Predsednik Trump je še stopnjeval pritisk, ko je maja podpisal izvršilni ukaz, s katerim je bil Huawei razglašen za grožnjo nacionalni varnosti. Ameriškim podjetjem je prepovedal poslovanje s podjetjem Huawei.
V nadaljevanju nizamo, kako se zavezniki ZDA različno odzivajo na pritiske Trumpove administracije.
- Združeno kraljestvo Velike Britanije
Konec aprila je takratna britanska premierka Theresa May dovolila, da Huawei nadaljuje z izgradnjo nekritičnega dela omrežja 5G. To je bil pomemben zasuk v dosedanjih stališčih Združenega kraljestva, saj je še februarja vladni urad za komuniciranje sporočil, da mora biti Združeno kraljestvo previdno z uporabo tehnologije 5G in varnostnih groženj, ki jih predstavljajo kitajska tehnološka podjetja.
Tudi marca so vladni uradniki izpostavljali, da ima Huawei večje varnostne napake, a da so te le posledice slabega inženirstva, ne pa posledica vmešavanja kitajskih oblasti. Julija je Združeno kraljestvo sporočilo, da še niso odločeni glede prepovedi Huaweiu, saj da je v tej zgodbi še preveč nejasnosti.
Posredno je usodo Huaweia v Združenem kraljestvu napovedal ustanovitelj Huawei Ren Zhengfei, saj je izdal, da bo Združeno kraljestvo veliko pridobilo zaradi trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Poudaril je, da bo Huawei v Združenem kraljestvu vlagal več: »Ker nam ZDA ne zaupajo, bomo svoje naložbe iz ZDA preusmerili v Združeno kraljestvo«.
- Kanada
Kanada je ključen igralec v bitki med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko. Decembra je namreč Kanada odmevno priprla hčerko ustanovitelja Huawei Meng Wanzhou, saj jo domnevno sumijo bančnih prevar. Ta poteza Kanade je na Kitajskem povzročila veliko nezadovoljstva.
Glede vprašanja 5G je stališče Kanade sicer še nejasno. Neuradno je moč slišati, da je kanadska vlada že opravila varnostno oceno, a da še niso blizu odločitvi o omejevanju delovanja Huawei na njihovem območju. Sporočili so le, da bo le-ta sprejeta tako, da ne bo ogrožena nacionalna varnost.
Kitajski veleposlanik v Kanadi Lu Shaye je januarja neposredno opozoril, da bo prišlo do 'posledic', če bo Kanada zamrznila odnos s Huawei.
- Nemčija
Neimenovani nemški uradniki so februarja povedali, da bo Nemčija poskusila dovoliti Huawei, da sodeluje pri izgradnji 5G omrežij. Marca je Wall Street Journal poročal, da je Washington okrepil svoj pritisk na Berlin, saj da je tudi ameriški veleposlanik v pismu gospodarskem ministru opozoril, da bo v primeru vstopa Huaweija v Nemčijo, ZDA primorana zmanjšati količino informacij, ki jih deli z nemškimi varnostnimi silami.
Nekaj dni kasneje je kanclerka Angela Merkel sporočila, da bo Nemčija sama določila svoje varnostne standarde za 5G.
- Japonska
Tokio je že decembra 2018 prepovedal Huawei in kitajski tehnološki družbi ZTE, da sodeluje z japonsko vlado.
- Indija
ZDA niso prepričale Indije, da sledijo blokadi podjetja Huawei. Indija je namreč sporočila, da bo sama in pod svojimi pogoji izbrala svojega izvajalca omrežja 5G.
Indija je namreč izredno aktivna na področju telekomunikacij, zato bo indijski trg velika zmaga za Huawei in hkrati velik udarec za ZDA.
- Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati (ZAE) so glavni zaveznik ZDA na Bližnjem vzhodu. A februarja letos so napovedali, da bodo še letos razvili 5G omrežje in sicer skupaj s podjetjem Huawei. To je velik korak nazaj za odnos ZAE z ZDA.
- Poljska
Januarja je Poljska aretirala v Huaweiju zaposlenega kitajskega delavca in ga obtožili vohunjenja. Posledično sta tako Huawei kot ZDA okrepila dialog s poljskimi oblastmi.
Februarja je to državo obiskal celo podpredsednik ZDA Mike Pence, ki je pohvalil Poljsko pri »zaščiti telekomunikacijskega sektorja pred Huawei«. Poljska neuradno resno razmišlja o blokadi Huawei, istočasno pa si Huawei prizadeva, da bi odnos s Poljsko otoplil z gradnjo novega tehnološkega centra na Poljskem.
- Avstralija
Avstralija je že avgusta 2018 tako Huaweiu kot ZTE prepovedala dobavo tehnologije v njihovo državo. Kitajska se je odzvala in opozorila, da Avstralija le išče izgovore za umetno postavljanje ovir in pozvala, da naj Avstralija opusti svoje ideološke predsodke in zagotovi pošteno konkurenčno okolje za kitajska podjetja.
- Nova Zelandija
Nova Zelandija je že novembra 2018 blokirala Huaweijino omrežje 5G in sicer je njihova obveščevalna agencija nasprotovala predlogu vodilnega telekomunikacijskega operaterja Spark za uporabo opreme Huawei v njihovem omrežju 5G. Kot razlog za nasprotovanje so navedli »pomembna varnostna tveganja«. Februarja letos se je Huawei odzval z serijo oglasov v številnih novozelandskih časopisih.
Zadnje informacije pričajo o tem, da bi se Nova Zelandija lahko omehčala in dovolila vstop Huaweiju v državo. Predsednica vlade Jacinda Ardem je namreč februarja naznanila, da vrata Huaweiju niso popolnoma zaprta in da končna odločitev še ni bila sprejeta.
- Evropska unija
Evropska komisija je konec marca letos državam članicam posredovala priporočila glede varnosti pri snovanju 5G omrežij, pri čemer njihova priporočila niso vključevala prepovedi sodelovanja s Huawei.
Evropska komisija je državam članicam priporočila, da do konca junija leta 2019 izvedejo lastne ocene tveganja in sporočila, da mora Evropa izvesti lastne ugotovitve glede varnosti 5G omrežij, ne pa slediti ukazom drugih držav. Huawei je pozdravil odločitev Evropske unije, saj da je objektivna in sorazmerna.
Podjetje Huawei je sicer med vsemi globalnimi ponudniki in ameriškim sankcijam navkljub, do danes sklenilo največ komercialnih pogodb za omrežje 5G. Huawei se ponaša s kar 50 komercialnimi pogodbami v tridesetih državah, pri čemer se jih več kot polovica nanaša na evropske države.
Huawei je v zadnjem desetletju v razvoj 5G tehnologije vložil 4 milijarde ameriških dolarjev in do danes vzpostavil 150.000 baznih 5G postaj po celem svetu.
Do konca tega leta nameravajo to število povečati še za 500.000 baznih postaj.
Huaweijeve izdelke danes uporablja že več kot tretjina svetovnega prebivalstva v več kot 170 državah, odobrenih pa imajo ima več kot 87.805 patentov.