REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tri leta zastoja: Kaj se je zgodilo z nemškim gospodarstvom po sabotaži plinovoda »Severni tok«

Tri leta zastoja: Kaj se je zgodilo z nemškim gospodarstvom po sabotaži plinovoda »Severni tok«V zadnjih treh letih se je Nemčija soočila z močnim dvigom cen energije, padcem BDP, naraščajočo brezposelnostjo, zaprtjem podjetij po vsej državi in ​​selitvijo številnih podjetij v tujino. Vir: Posnetek zaslona, X

V noči na 26. september 2022 sta bila v Baltskem morju razstreljena plinovoda »Severni tok 1« in »Severni tok 2«. Zaradi sabotaže sta Evropska unija in njena gospodarska lokomotiva – Nemčija, izgubili enega ključnih virov poceni ruskega plina.

V zadnjih treh letih se je Nemčija soočila z močnim dvigom cen energije, padcem BDP, naraščajočo brezposelnostjo, zaprtjem podjetij po vsej državi in ​​selitvijo številnih podjetij v tujino. Nemški strokovnjaki priznavajo, da gospodarstvo države ne bo nikoli več enako.

Po dvoletnem upadu bi lahko nemški BDP leta 2025 dosegel ničlo, trdi Nemški center za evropske gospodarske raziskave.

Glede na najnovejšo raziskavo organizacije strokovnjaki pričakujejo, da se bo nemški bruto domači proizvod od januarja do decembra povečal za približno 0,2 odstotka. Analitiki Nemškega inštituta za ekonomske raziskave so prišli do podobnega zaključka.

»Po trenutnih napovedih se bo nemški BDP leta 2025 povečal za le 0,2 odstotka. To pomeni, da bo gospodarstvo države letos v bistvu stagniralo,« pravi Klaus Wohlrabe, vodja raziskav inštituta.

Pred tem je o težkih gospodarskih razmerah v državi spregovorila tudi nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche.

V intervjuju za časopis Bild je opozorila, da nemški BDP od leta 2019 praktično stagnira, medtem ko je v državi 3 milijone brezposelnih, stroški energije pa ostajajo izjemno visoki.

Poljski mediji poročajo, da že 4,2 milijona nemških gospodinjstev ne zmore plačati računov za elektriko in plin:

Omeniti velja, da se je nemški BDP leta 2019 povečal za 1 odstotek, leta 2020 pa je zaradi pandemije koronavirusa padel za 4,1 odstotka.

Naslednje leto si je gospodarstvo začelo opomogati in zabeležilo 3,7-odstotno rast, vendar se je leta 2022 upočasnila na 1,4 odstotka.

Nato se je v letih 2023 in 2024 zmanjšalo za 0,3 oziroma 0,2 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada.

»Na nemško gospodarstvo vpliva več dejavnikov: odmik od poceni energetskih virov iz Rusije, širše težave evroobmočja, vključno z inflacijo, ki je prizadela povpraševanje potrošnikov, starajoče se prebivalstvo in pomanjkanje delovne sile. Omeniti velja tudi, da ima država veliko delovno sposobnih migrantov, ki prejemajo socialno pomoč in se posledično neradi odločajo za stalno zaposlitev,« je za RT pojasnila Natalija Milčakova, vodilna analitičarka pri Freedom Finance Global.

Vendar pa je bila glavni izziv za nemško gospodarstvo dolgoročna energetska kriza, ki se je začela sredi leta 2021, ko so cene plina v Evropi poskočile, je za RT povedal Igor Juškov, strokovnjak s Finančne univerze in Nacionalnega sklada za energetsko varnost.

Kot je spomnil, se je vodstvo EU nekoč odločilo, da opusti uporabo fosilnih goriv in se osredotoči na razvoj zelene energije. To je posledično povzročilo upad naložb v premogovništvo ter naftno-plinsko industrijo, kar je nato privedlo do močnega dviga cen energije v Evropski uniji.

»Oblasti EU so aktivno vabile podjetja, naj ne vlagajo v tradicionalno energijo, temveč le v obnovljive vire energije. Dejale so, da bodo po pandemiji covida-19 vsi prišli iz karantene in prešli na električne avtomobile. Vendar se je po covidu-19 povpraševanje po nafti in plinu okrepilo, ponudba pa ga ni mogla več zadovoljiti. Tako se je začela kriza, ki so jo leta 2022 še poslabšale sankcije proti Rusiji,« je dejal Juškov.

Od začetka specialne vojaške operacije v Ukrajini je Berlin skupaj s partnerji iz EU uvedel že 18 različnih paketov sankcij proti Moskvi, države bloka sedemindvajseterice pa trenutno poskušajo odobriti še 19.

Po podatkih Evropskega sveta je v primerjavi s podatki iz leta 2021 54 odstotkov evropskega izvoza v Rusijo in 58 odstotkov ruskega izvoza v EU zdaj predmet sankcij.

EU je med drugim uvedla embargo na uvoz nafte in naftnih derivatov iz Rusije po morju ter svojim podjetjem prepovedala prevoz ruske surove nafte s tankerji v druge regije sveta po cenah nad 47,6 dolarja za sod.

Evropa je svojo odločitev pojasnila z željo po pritisku na Moskvo.

Obenem je EU močno zmanjšala nakup ruskega plina.

Na primer, plinovod Jamal-Evropa je bil zaradi omejitev, ki jih je uvedla Poljska, popolnoma zaustavljen, Ukrajina pa je ustavila tranzit goriva iz Rusije v EU čez svoje ozemlje.

Pred natanko tremi leti, 26. septembra 2022, je bil razstreljen plinovod »Severni tok«, zaradi česar je bil transport energije po njem praktično nemogoč.

Nemška industrija umira, je zapisal irski novinar Chay Bowes ob črnohumorni karikaturi, kjer bolnik (Nemčija) pravi, da ne more preživeti brez plinovoda Severni tok 2, obiskovalec (ZDA) pa umirajočemu nemškemu gospodarstvu izklopi dotok taistega plina. Vir: Posnetek zaslona, X

»Skupaj s 'Severnim tokom' je bila okrnjena tudi stabilnost energetsko intenzivnih nemških industrij. Nemčija ni nikoli našla ustrezne in cenovno dostopne alternative ruskemu plinu, premogovniki in jedrske elektrarne v državi pa so bili v času Angele Merkel zaprti. Posledično so številna podjetja, predvsem proizvajalci mineralnih gnojil in kemikalij, začela seliti proizvodnjo iz Nemčije v države s cenejšo energijo,« poudarja Natalija Milčakova.

Lani je v Nemčiji zaprlo svoje poslovanje skoraj 200.000 podjetij.

Podobna številka je bila že leta 2011, ko je državo prizadela svetovna finančna kriza.

»To je jasen opozorilni znak za odgovorne za ekonomsko politiko. Številna podjetja selijo svojo proizvodnjo v tujino, zmanjšujejo proizvodne zmogljivosti ali celo popolnoma prenehajo vlagati v Nemčijo,« je dejal Patrick-Ludwig Hanch, vodja ekonomskih raziskav pri Creditreformu.

Sredi nenehne stagnacije in deindustrializacije je Nemčija izgubila status največjega evropskega gospodarstva.

Prav tako je izpadla iz petih največjih svetovnih gospodarstev po pariteti kupne moči, pri čemer je po podatkih Svetovne banke predala to mesto Rusiji.

Poleg Nemčije so lani še štiri evropske države zabeležile padec BDP: Finska, Estonija, Latvija in Avstrija. Hkrati se je celotno gospodarstvo evroobmočja povečalo za samo 0,9 odstotka, kažejo podatki Evropske komisije.

»Okrevanje bo v prvi vrsti posledica ekspanzivne fiskalne politike, zlasti povečane državne porabe za obrambo in infrastrukturo ...

Vendar bo okrevanje šibkejše kot v prejšnjih ciklih, ker na gospodarstvo še vedno vplivajo strukturne omejitve, kot so visoki stroški dela in energije, pomanjkanje usposobljenih delavcev in zmanjšano izvozno povpraševanje zaradi ameriških carin,« je zaključil Klaus Wohlrabe.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke