Stanovanja za družine, ki si jih ne morejo privoščiti

Medtem ko je na zadnjem razpisu ljubljanskega stanovanjskega sklada več kot tisoč družin, ki izpolnjujejo vse pogoje, spet ostalo brez neprofitnega najemnega stanovanja, se republiški stanovanjski sklad igra z javnim denarjem, v Dnevniku piše Peter Pahor.

Na Brdu so končali najnovejšo širitev soseske Zeleni gaj in na trg dali 52 stanovanj v tako imenovani vzorčni hiši, 18 vrstnih hiš, 6 štirisobnih dupleksov in 6 atrijskih stanovanj pod njimi. Vse je inovativno in nadstandardno. Take so tudi cene.

Spodobna trisobna stanovanja na Brdu stanejo četrt milijona, večja stanovanja in vrstne hiše pa do 480.000 evrov. Ob tako vrtoglavih cenah ne čudi, da celo na skladu niso prepričani, da bodo vsa stanovanja šla v promet.

Aleš Vodopivec, ki je skupaj s fakultetnimi kolegi zasnoval arhitekturo vzorčne hiše, je v brošuri poudaril, da morajo biti večja stanovanja dostopna tudi družinam z nižjimi dohodki in večjim številom otrok. Izjavo si je mogoče smiselno interpretirati le na dva načina: ali Vodopivec ni vedel, po kakšnih cenah se bodo prodajala stanovanja, ali pa v življenju ni srečal družine z nižjimi dohodki.

A morda bodo tudi ta stanovanja na Brdu na koncu prodali. Ljubljanski nepremičninski trg je trenutno pregret in zmožen požreti še tako zgrešeno naložbo. Cilj republiškega stanovanjskega sklada ne bi smel biti zgolj, da gradi in prodaja stanovanja na trgu. Pereče pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj in vse večje težave mladim najti primerno bivališče terjajo korenite spremembe politike sklada, sklene komentator.