REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sprememba upravljanja z državnimi gozdovi del koncesionarjev ...

Sprememba upravljanja z državnimi gozdovi del koncesionarjev ...Gozd

Položaj dosedanjih koncesionarjev po julija uveljavljeni spremembi upravljanja z državnimi gozdovi je različen: nekateri so se znašli v težavah ali celo na robu preživetja, drugi ne občutijo pretresov. Vsi pa opozarjajo na problematičnost nizke cene kot edinega pogoja za uspešnost na razpisih, kar postavlja pod vprašaj kakovost izvedbe del.

Gozdna gospodarstva (GG) po izgubi koncesij za upravljanje z državnimi gozdovi, torej s 1. julijem, različno rešujejo svoj položaj. Nekatera so v postopku likvidacije, druga si iščejo dodatne posle ali prezaposlujejo delavce, nekateri delavci se upokojujejo ali so si poiskali novo delo. Skupno so ta podjetja zaposlovala 1300 delavcev.

Združenje za gozdarstvo na GZS je po besedah prvega moža združenja Jožeta Sterleta že vnaprej predvidelo razmere. "Cene, ki se dosegajo na razpisih, so zelo nizke. Koncesionarji niso konkurenčni, dobijo malo dela in nekateri so se že odločili za likvidacijo, drugi pa za odpuščanja," je poudaril za STA. Tudi v Sindikatu gozdarstva Slovenije opozarjajo na problem kriterija najnižje cene na razpisih.

Združenje bo predlagalo spremembo pravilnika o minimalnih pogojih, tako da bi razpisni pogoji upoštevali vsaj tri kriterije - število zaposlenih, ki jih ima podjetje, opremo podjetja in reference. "Predlagali bomo tudi uvedbo licenc za dela v državnih gozdovih," je dodal Sterle.

Sekretar sindikata Marjan Ferčec pa meni, da bi se bilo treba dogovoriti za neko minimalno ceno, nižje ne bi smel ponuditi nihče. Kot dodaja, je treba upoštevati, da poklic sekača zahteva ustrezno opremo, potrebni so redni zdravniški preglede, pri razporejanju dela je treba upoštevati tudi možnost poklicnih bolezni zaradi dolgotrajne uporabe motorne žage. Zdaj se zdi, tako Ferčec, da to nikogar ne zanima.

V gozdno gospodarskih podjetjih, ki so imela koncesijo za upravljanja državnih gozdov, je bilo pred spremembo upravljanja zaposlenih okoli 1300 ljudi. Po prvih ocenah Sindikata gozdarstva Slovenije bi lahko delo do konca leta izgubilo med 400 in 500 delavcev. Po mnenju sekretarja Ferčca so ocene sicer nehvaležne, razmere naj bi se po 1. januarju 2017 spremenile in uredile. Zato pričakuje, da se bo delo za usposobljene gozdarje našlo.

Sklep o prostovoljni likvidaciji so doslej po podatkih sindikata sprejeli v skupini Gozd Ljubljana skupaj s hčerinskima podjetjema GG Celje in GG Brežice, ki je zaposlovala okoli 130 ljudi, in v GG Maribor, ki je imel okoli 90 zaposlenih.

Kot je STA povedal nekdanji direktor Gozda in zdajšnji pooblaščenec likvidacijskega upravitelja Dušan Gradišar, ima trenutno pri njih delo okoli 40 zaposlenih, ki med drugim opravljajo delo, ki ga je podjetje pridobilo na razpisu državne družbe. Preostalim 90 zaposlenim so vročili odpovedi pogodb o zaposlitvi. Kako bo v prihodnjih mesecih z zagotavljanjem dela za 40 zaposlenih, ki še delajo pri njih, Gradišar ne more napovedovati.

V SGG Tolmin, kjer je skupaj s hčerinskimi družbami zaposlenih 255 ljudi, so se na nov sistem pripravili z reorganizacijo podjetja - nekatere enote so združili, odpuščanj pa ni bilo, niti jih ne predvidevajo. "Delo smo si zagotovili že prej. Delamo tako v zasebnih gozdovih, občinskih, pa tudi čez mejo - v Italiji, na Hrvaškem. Za to območje je bilo doslej razpisanih 14 razpisov, na večini smo bili uspešni," je za STA poudaril prvi mož Rafael Vončina, ki meni, da bo državno podjetje potrebovalo kakšna tri leta, da se zares postavi na noge.

Direktor Gozdarstva Gorenjske Emil Kač izpostavlja, da je nov sistem zelo krut in se sprašuje, kaj bo s stroko. "Trenutno si drug drugemu konkuriramo, med seboj si zbijamo cene. Posledično bo nazadovala tudi stroka, saj si strokovnih delavcev ne bomo mogli več privoščiti. To je umiranje na obroke za podjetja, ki se ne bodo usmerjala tudi v zasebne gozdove, v tujino. Cena izpod 20 evrov po kubičnem metru se ne izide, tudi tam ne, kjer so boljši pogoji za delo v gozdu," je opozoril za STA.

V podjetju doslej niso odpuščali, delo so našli tudi v zasebnih gozdovih, na razpisih državnega podjetja so uspešni. "Prej smo imeli koncesijo na najbolj zahtevnih terenih v Sloveniji, na območju Jezerskega in Podljubelja. Veliko konkurence tu sicer ni, ker gre za ročno spravilo lesa, ki ga ne obvladajo vsi, veliko dela je z žičnicami. Za razpise, kjer gre za velike količine lesa, pa imamo konkurenco močnega avstrijskega podjetja. Ta ima zaposlene povečini delavce z vzhoda," je še dodal Kač.

Iztek koncesijske pogodbe za GG Postojna ni bil problematičen, saj njihova dejavnost ne pokriva le sečnje in spravila lesa, temveč tudi predelavo lesa. Problem so bile le nepotrebne nejasnosti glede novega načina delovanja celotnega sistema, je poudarila Vilma Kovač iz GG Postojna. "Vsako podjetje za sprejemanje poslovnih odločitev potrebuje načrte, povezane z obsegom dela. V tej nepredvidljivi poslovni situaciji pa tega nismo mogli oceniti - niti kakšno delo bomo opravljali niti s koliko delavci bomo lahko delali še naprej," je opozorila.

Še vedno zaposlujejo 302 delavca v drugih dejavnostih, povezanih s predelavo lesa. Nekaterih pogodb o zaposlitvi niso podaljševali, nekatere delavce so prerazporedili. "Osnovna vprašanja, povezana s samo sečnjo, kjer je dela dovolj za vse, bi lahko hitreje in transparentneje reševali, več energije pa bi morali porabiti za razmislek glede spodbud lesnopredelovalni dejavnosti," je prepričana Kovačeva. Od 33 razpisov so se prijavili na 14, uspešni so bili na enem.

Za GG Bled kot majhnega koncesionarja sprememba ni bila kritična. Zaposlenih imajo približno 80 ljudi, so pa tudi uspešni na novih razpisih. "Največ dela imamo v zasebnih gozdovih, precej smo vezani na cerkvene gozdove na Gorenjskem, ki so v lasti ljubljanske nadškofije, za katere opravljamo gozdarske storitve," je STA pojasnil Aleš Kadunc.

Za zdaj brez večjih pretresov je prehod na nov sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi prestalo podjetje GG Slovenj Gradec, ki je na osnovi 20-letne koncesije upravljalo z okoli 16.000 hektarji državnih gozdov na Koroškem. Prihodki iz naslova gozdarstva so za podjetje predstavljali približno četrtinski delež, saj ima GG Slovenj Gradec poleg gozdarstva tudi dejavnost predelave lesa, žago v Otiškem vrhu in Radljah, trgovinsko dejavnost in izdelavo lesenih konstrukcijskih objektov.

Kot je STA povedal direktor GG Slovenj Gradec Silvo Pritržnik, po izgubi koncesije poslovanje in kadre - v juniju so imeli 152 zaposlenih - prilagajajo razmeram, odpuščali niso, z nekaterimi so se dogovorili za upokojitev. Del zaposlenih iz gozdarstva so zaposlili v drugih dejavnostih, izvajajo tudi sečnjo in spravilo lesa v avstrijskih gozdovih. Tudi Pritržnik je bil kritičen do kriterija najnižje cene na razpisih državnega podjetja, ki pomeni razvrednotenje dela v gozdarstvu.

Koncesijske pogodbe, ki so se iztekle s 30. junijem letos, je imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sklenjene z družbami Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, GG Bled, Gozdarstvo Gorenjske, GG Postojna, Gozdarstvo Grča, Snežnik, GG Novo mesto, GG Brežice, GG Celje, GG Slovenj Gradec, GG Maribor, Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, Gozdarstvo Radgona in družbo Gozd Ljubljana.