Spiegel: Kako so nemška podjetja imela koristi od suženjstva in kolonializma

26. februarja 1870 se je več bogatašev zbralo v poslovnih prostorih Theodorja Willeja v Hamburgu, da bi uresničili svojo najnovejšo poslovno idejo: ustanovitev finančne hiše. Tako je nastala današnja Commerzbanka.

Theodor Wille je bil eden največjih trgovcev s kavo na svetovnem trgu.

Zaslužil je milijone zahvaljujoč svoji razviti poslovni žilici, marljivosti – in predvsem brezobzirnosti, s katero je izkoriščal zasužnjene ženske, moške in otroke.

Am 26.2.1870 gründen Kaufleute und Bankiers die „Commerz- und Disconto-Bank in Hamburg“, die spätere Commerzbank. Treibende Kraft ist der Kaffeehändler Theodor Wille, weltweit führend in seiner Branche.
Ein großer Teil seiner Ware stammt von brasilianischen Sklavenplantagen. pic.twitter.com/I9daqJPPSl

— Dietmar Pieper (@DiPiep) February 26, 2023

In tudi drugi iz ustanovnega kroga omenjene banke leta 1870 so prav tako veliko zaslužili s poslovanjem, ki je bilo že v tistem času napačno in je z današnjega vidika nesprejemljivo. To je, piše Spiegel, temna dediščina Commerzbanke.

Vendar kdor želi izvedeti kaj več o zgodovini njenega nastanka na spletnem mestu ali v dostopnih publikacijah, o tem ne bo izvedel ničesar.

V zgodovina podjetja ni niti besede o tem, da korenine poslovanja segajo globoko v kolonializem 19. stoletja. Banka se zadovolji le z navedbo ustanovitelja - brez dodatnih pojasnil.

Commerzbank - Wikipedia

The Commerz- und Disconto-Bank in Hamburg was born with the establishment of its founding committee on 26 February 1870 in Hamburg, at the initiative of merchant Theodor Wille. The banking houses of Mendelssohn & Co., https://t.co/K2vhLldip8

— David Cranmer Underdown (@DavidCranmerUn1) March 15, 2023

Commerzbank pa po poročanju časnika ni edina. Številna nemška podjetja imajo dolgo zgodovino, na katero običajno s ponosom kažejo.

Toda ko podjetja izvirajo iz kolonialne dobe in so zato povezana s suženjstvom, izkoriščanjem in nemoralnimi poslovnimi praksami, je ljubezni do lastne tradicije običajno konec.

Na primer, veriga supermarketov Edeka Group skriva svojo kolonialno preteklost, prav tako ladjarska družba Hapag-Lloyd in zasebna banka Donner & Reuschel.

Auch deutsche Kaufleute haben ihr Geld einst mit kolonialen Geschäften verdient – und damit Unternehmen gegründet, die es heute noch gibt. Warum schweigen Konzerne wie die Commerzbank oder Edeka über ihr schwieriges Erbe? https://t.co/aRu19YSe1H

— DER SPIEGEL (@derspiegel) April 27, 2023

Za razliko od Nemcev, navaja časnik, so se Britanci in Nizozemci odločili soočiti se temnimi duhovi preteklosti in se opravičiti za kolonialne prakse.

A pred Nemci je še dolga pot, meni Spiegel.

Čeprav se v zadnjih letih več pozornosti namenja njihovi kolonialni preteklosti, mnogi menijo, da ta zadeva na koncu ni tako pomembna, saj kolonialna odgovornost ni tako velika. Navsezadnje je bil nemški kolonialni imperij ustanovljen pozno, leta 1884, in ponovno izgubljen med prvo svetovno vojno.

pic.twitter.com/hPT7HwyK91

So Africans are worth NOTHING? Germany paid over $91.9 billion to Jews, for the holocaust crimes.
As for crimes of slavery, NOTHING! The British empire paid slave owners 300 million pounds compensation for loss of “property” when slavery was abolished.

— Black Expat (@blak_immigrant) April 22, 2023

Vendar globalni imperij Nemcev ni bil tako nepomemben, kot se danes pogosto domneva. Na začetku 20. stoletja je vodja kolonialnega urada nemškega Reicha ponosno objavil: »Nemčija ima tretje največje kolonialno cesarstvo na svetu.«

Poleg tega podjetja, da bi si pridobila koristi od kolonializma, v resnici niti ne potrebujejo nemških kolonij.

Nemški podjetniki so namreč dolga stoletja poslovali in trgovali z lastniki kolonij iz drugih evropskih držav.

Libya today. Thanks to that other progressive, HRC pic.twitter.com/zxSjjamk3t

— Apro Vita (@VitaApro) April 27, 2023

Upravljavci plantaž na Karibih in v Južni Ameriki so hrepeneli po trpežni tkanini iz Šlezije in Vestfalije, da bi izdelali oblačila za svoje zasužnjene delavce.

Sladkor ali kava, ki so jo pridelali sužnji, je nato prispela v nemška gospodinjstva skozi pristanišča v Hamburgu in Bremnu...