REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Se bodo Nemci kmalu greli na drva, kot se je pošalil Putin? Tudi prehitro opuščanje jedrske energije ima svoje pasti...

Se bodo Nemci kmalu greli na drva, kot se je pošalil Putin? Tudi prehitro opuščanje jedrske energije ima svoje pasti...Jedrske elektrarne v Nemčiji se zapirajo v senci Černobila in Fukošime... Vir: Twitter

Evropske države so še vedno razdvojene glede uporabe jedrske energije.

Nemci bi morali spremeniti smer energetske politike, da se izognejo ogrevanju domov na drva, kot se je nekoč pošalil ruski predsednik Vladimir Putin, je ob začetku jesenskega dvigovanja cen energentov opozoril Klaus Mangold, predsednik nadzornega sveta nemškega proizvajalca Knorr-Bremse.

Prepričan je, da bi Nemčija morala razmisliti o vrnitvi na jedrsko energijo, kajti brez te ne bo »zelenega prehoda« in zmanjševanja toplogrednih plinov.

Podobnega mnenja so tudi v Franciji, na Madžarskem, v Sloveniji in še kje.

O gradnji prve jedrske elektrarne razmišljajo celo v Srbiji.

Toda po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da bo takšen razvoj, namesto opiranja na razpršene, obnovljive vire manjših moči nepovratno vplival tudi na razvoj električnega omrežja, hkrati pa prinaša nova okoljska tveganja.

Katera pot je torej prava?

Jedrska in vetrna energija
Jedrska in vetrna energija. Vir: Twitter

»Ne moremo skočiti iz jedrske energije in prenehati biti dejavni na področju premoga, nato pa se spraševati, zakaj cene energije rastejo. Verjamem, da bo jedrska energija pomembna za prihodnost v Evropi,« je glede tega ocenil Mangold ob robu 14. Evroazijskega gospodarskega foruma v Veroni v Italiji.

Čeprav je treba okrepiti obnovljive vire in varčevati z energijo, morata nafta in plin ostati del mešanice energetskih virov Nemčije tudi v prihodnje, je prepričan.

Tu bo imela Rusija pomembno vlogo kot zanesljiv evropski dobavitelj energije.

»Včasih imamo paranojo zaradi Rusije, kar je res neumno. Rusija je bila za nas vedno zanesljiv partner,« je dejal Mangold.

Poudaril je tudi, da je obtoževanje Moskve za trenutno energetsko krizo neutemeljeno, saj je Gazprom že dobavil 40 % več plina kot lani.

Ocenil je, da je Nemčija sledila napačni energetski strategiji in opustila jedrsko energijo v korist sončne in vetrne energije.

Čeprav je odhajajoča kanclerka Angela Merkel prvotno nasprotovala načrtu za zaprtje jedrskih elektrarn, si je po katastrofi leta 2011 v Fukušimi na Japonskem - premislila.

Mangold je ocenil, da je Nemčija sledila napačni energetski strategiji in opustila jedrsko energijo v korist sončne in vetrne energije.

Osem jedrskih elektrarn je bilo v Nemčiji zaradi tega že zaprtih, preostalih devet pa naj bi jih zaprli leta 2022.

Če se ta strategija spremeni, bi naložbe v energijo lahko privedle do nižjih cen in boljše oskrbe v približno petih letih.

Do takrat pa bodo morali domači uporabniki razmisliti o zmanjšanju porabe.

Popolnoma drugačna je slika drugje po svetu.

Medtem ko Nemčija postopoma opušča jedrsko energijo in številne države EU sploh nimajo jedrskih elektrarn, druge širijo svoje jedrske programe kot del boja proti podnebnim spremembam.

Te države trdijo, da ima jedrska energija zaradi neizpuščanja emisij CO2 prednost, saj omogoča proizvajanje poceni elektrike in energetsko neodvisnost.

Paks - Madžarska
V jedrski elektrarni Paks je leta 2003 že prišlo do uhajanja radioaktivnega plina... Vir: Twitter

Toda - ali lahko jedrska energija res vodi v izhod iz podnebne krize?

Madžarska vlada pravi, da lahko – in še zdaleč ni sama.

Sredi oktobra je 10 držav EU, vključno s Finsko, Češko in Poljsko (med njimi je tudi Slovenija) podalo izjavo, v kateri so zapisale, da za zmago v podnebni bitki »potrebujemo jedrsko energijo.«

Sredi oktobra je 10 držav EU, vključno s Finsko, Češko in Poljsko (med njimi je tudi Slovenija) podalo izjavo, v kateri so zapisale, da za zmago v podnebni bitki 'potrebujemo jedrsko energijo.'

Francija, dolgoletna navdušena zagovornica jedrske energije, je prevzela vodilno vlogo pri oblikovanju te izjave.

Trenutno namreč Francija vlaga v nove vrste domačih reaktorjev.

Tudi Madžarska načrtuje širitev jedrske elektrarne ruskega tipa.

Nahaja se v bližini mesteca Paks na bregovih Donave, manj kot dve uri vožnje južno od madžarske prestolnice. Poleg štirih obstoječih reaktorjev sta načrtovana še dva – Paks II.

Na Madžarskem so prepričani, da je atomska energija edina tehnologija, ki lahko zanesljivo proizvaja električno energijo v industrijskem obsegu in brez emisij toplogrednih plinov, zlasti glede na geografsko lego države.

Vprašanje, ali je atomska energija res koristna za okolje, pa ostaja zelo sporno.

Rosatom
Ruski Rosatom. Vir: Twitter

Ne gre le za katastrofalne posledice morebitnih nesreč reaktorjev in za še nerešena vprašanja o varnem skladiščenju jedrskih odpadkov.

Jedrska energija ne zagotavlja nižjih emisij. Študija 123 držav, ki je bila leta 2020 objavljena v znanstveni reviji Nature, je prišla do sklepa, da dejanske emisije v državah z jedrsko energijo niso bistveno nižje od tistih brez.

Jedrska energija ne zagotavlja nižjih emisij. Študija 123 držav, ki je bila leta 2020 objavljena v znanstveni reviji Nature, je prišla do sklepa, da dejanske emisije v državah z jedrsko energijo niso bistveno nižje od tistih brez.

Jedrska elektrarna v Paksu vpliva tudi na floro in favno v bližini, poudarja Andras Perger, strokovnjak za podnebje in energijo pri Greenpeace Hungary.

Pravi, da lahko hladilna voda, ki se dovaja v Donavo, znatno poveča temperaturo reke, zlasti ko je vodostaj nizek in vsi reaktorji delujejo.

Perger poudarja tudi dejstvo, da se novi reaktorji nahajajo v potresno aktivni coni in je skeptičen, ali so bili pri izbiri lokacije upoštevani vsi predpisi.

Zvezni urad za okolje v sosednji Avstriji se strinja z njim. Letos poleti je izdelal poročilo, v katerem je lokacijo Paks II opisal kot »neprimerno.«

Madžarska vlada pa vztraja, da je izvedla vse zahtevane raziskave in da je bilo leta 2017 ocenjeno, da lokacija ni ogrožena zaradi potresne škode.

Madžarski Paks Vir: Twitter
Širitev jedrske elektrarne Paks bo Madžarsko stala 12 milijard evrov - toda postavlja se tudi vprašanje, koliko energije bi lahko za ta denar proizvedli in celo uskladiščili (tudi v vodik) iz obnovljivih virov? Vir: Twitter
Nemci bi morali spremeniti smer energetske politike, da se izognejo ogrevanju domov na drva, kot se je nekoč pošalil Putin, opozarja Klaus Mangold, predsednik nadzornega sveta nemškega proizvajalca Knorr-Bremse.

Madžarska se je ob tem odločila za neposredno oddajo naročila za širitev elektrarne ruskemu državnemu podjetju za jedrsko energijo Rosatom in za financiranju projekta z ruskim posojilom v vrednosti več kot 10 milijard evrov.

Relativno visoka obrestna mera (med 4 in 5 %) in padec vrednosti madžarskega forinta bi lahko pomenila, da bodo davkoplačevalci na koncu plačali več kot 12,5 milijarde evrov, predvidenih za nove reaktorje.

Po mnenju vlade pa je pri tem odločilno dejstvo, da so bili že delujoči reaktorji zgrajeni po ruskih načrtih.

Če bi imeli dve različni tehnologiji na eni lokaciji, bi to povzročilo le težave, je dejal medžarski predsednik vlade Viktor Orbán, ko je v parlamentu utemeljil načrte za širitev.

»Zato, če hočemo jedrsko energijo, mora biti ruska,« pravijo v Orbánovi vladi.

Za razliko od Nemčije ali Avstrije, Madžarska nima močnega ekološkega gibanja.

»Zato, če hočemo jedrsko energijo, mora biti ruska,« pravijo v madžarski vladi.

Številne javnomnenjske raziskave pa kažejo, da večina Madžarov nasprotuje ponovnemu podaljšanju obratovalnih dovoljenj za obstoječe reaktorje in širitvi jedrske elektrarne Paks – zlasti po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011.

Toda razveljavitev pogodbe za Paks II ali popolna opustitev jedrske energije bi bila težavna. Ne samo, da bi se cene energije za potrošnike verjetno zvišale, vlada bi lahko bila prisiljena plačati visoke odškodnine Rusiji.

Krško odpadki, BiH in Hrvaško
Ob poskusih skladiščenja jedrskih odpadkov iz NE Krško na odlagališče na Hrvaškem, ob meji z BiH prihaja do rednih protestov prebivalstva in okoljevarsvenikov... Vir: Twitter

Podobne zgodbe so prisotne tudi v drugih državah.

Tudi slovenske vlade se vse po vrsti nagibajo k postavitvi drugega bloka NE Krško, čeprav dokončna odločitev še vedno ni sprejeta.

Ob tem pa se novi bloki gradijo, ne da bi se našla rešitev za skladiščenje radioaktivnih odpadkov.

S temi dilemami se bomo zato srečevali tudi v prihodnje.

Jasno je, da je tudi opuščanje jedrskih elektrarn dolgoročno nujno, primer Nemčije pa istočasno kaže, kako nevarno je, če se k temu sredi klimatske krize - pristopi prehitro…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke