S trikratnim povečanjem deficita in uvedbo UTD Italija izbrala spopad z Evropsko komisijo

Dogajanje na svetovnih borzah je pokazalo, da se EU že sooča z novo krizo – ki tokrat prihaja iz smeri Italije. Promet na borzah je upadel takoj zatem, ko je italijanska vlada sprejela nov proračun, ki vključuje tudi 780 evrov univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) za vse najrevnejše italijanske državljane. Država, ki je ena od najbolj zadolženih v EU, naj bi ob tem še povečala svoj javni dolg za dodatnega 2,4 odstotka BDP, čeprav je bil v skladu s pričakovanji Evropske komisije doslej ta dolg predviden le v višini 0,8 odstotka BDP.

Čeprav se ni pričakovalo, da bo italijanski proračun presegel skrajno mejo 3-odstotnega proračunskega primanjkljaja, bo sedanje veliko povečanje deficita vendarle imelo precej negativnih posledic: za seboj bi lahko potegnilo manjše zaupanje vlagateljev, povečanje obresti na italijanske obveznice in tako še težje odplačevanje dolga, ki bo naraščal tudi zaradi povečanega deficita.

Deficit v novem proračunu je namreč trikrat večji od deficita, kot je bil načrtovan doslej. Za Gibanje petih zvezd je bil še pomemben temeljni dohodek za najrevnejše v višini 780 evrov, s katerim nameravajo izkoreniniti revščino. Samo uresničitev te zamisli bo izdatke italijanskega proračuna povečala za 17 milijard evrov.

Voditelja koalicijskih strank Gibanje petih zvezd Luigi Di Maio in Severna liga Matteo Salvini pa sta bila pri zasledovanju svojih ciljev celo tako vztrajna, da sta vse bolj odkrito govorila o predčasnih volitvah. Na nedavnih volitvah zmagovito Gibanje petih zvezd pa se je začelo približevati socialdemokratom.

Nov prispevek za najbolj revne naj bi dobilo okoli 6,5 milijona Italijanov, 15 milijard evrov pa nameravajo v Italiji vložiti v infrastrukturne projekte. S programom hitrejših upokojitev naj bi omogočili zaposlitev 400.000 Italijanov. Zmanjšali bodo tudi davke za samozaposlene. Vse to pa verjetno ne bo ostalo brez odziva v Evropski komisiji, ki je že večkrat dala vedeti, da bi bilo takšno ravnanje italijanske vlade nesprejemljivo.

Italija je namreč med vsemi državami EU najbolj zadolžena in njen dolg je enak 131 odstotkom bruto družbenega proizvoda nacionalnega gospodarstva. Prav zato je država pod pritiskom institucij EU, ki zahtevajo ukrepe za zmanjševanje dolga.

Ukrepi vlade tako sedaj predvidevajo nevarno mešanico istočasnih zmanjševanj davkov ter povečevanja socialnih transferjev, skupaj z velikimi vlaganji v infrastrukturo.

Novi proračun za leto 2019 pomeni zmago vladajočih strank, predvsem Severne lige in Gibanja petih zvezd, ki so tako izničile načrte tehnokratskega ministra za gospodarstvo Giovannija Tria, ki se je zavzemal za bolj vzdržno in konservativno gospodarsko politiko.

Takoj zatem je padla vrednost evra, pa tudi cena italijanskih državnih obveznic, čeprav večje panike na trgih za zdaj ni pričakovati.

V Italiji upajo, da Evropska komisija zaradi vseh ostalih težav, ki jih ima, ne bo nasprotovala novi politiki.

Alberto Bagnai, visok član Lige in sodelavec Mattea Salvinija je dejal, da Bruslju ne priporoča boja z Italijo, medtem ko se ukvarjajo z brexitom. »Če pa hočejo odpreti drugo fronto v Italiji, pa naj kar izvolijo«, je dejal Bagnai.