sreda, 05. februar 2025 leto 30 / št. 036
Putinov paradoks: Zahod v paniki, Rusija dosegla šokantno zmago, ki bo lahko »uničila svoboden svet«
Energetska vojna Kremlja potiska Evropo in Veliko Britanijo ne le proti gospodarskemu zlomu, ampak tudi v naročje socializma, piše novinar in publicist Allister Heath za britanski Telegraph.
Heath opozarja, da so tako Združeno kraljestvo kot države Evropske unije v veliki nevarnosti, da se ujamejo v past ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Putinova gospodarska vojna proti Zahodu začenja povzročati ogromno, trajno škodo zahodnemu načinu življenja, na veliko veselje moskovskih oblastnikov, navaja Heath v avtorskem članku z naslovom »Putin je dosegel šokantno zmago, ki bo lahko uničila svobodni svet«.
»Tvegamo katastrofalno revščino,« v isti sapi dodaja avtor.
Tudi kritiki na družbenih omrežjih opozarjajo, da si je EU sama prerezala vrat, ker sedaj Rusija prodaja plin Kitajski za zlato, Peking pa ga prodaja Evropski uniji z dobičkom: »EU se utaplja v revščini in kaosu, ki ga je sama povzročila, Kitajci in Rusi pa se režijo, ko kujejo dobičke.«
EU slit its own throat to "sanction" Russia. (DJT warned them, they laughed) Russia sells gas to China for gold, China sells gas to EU for profit. Both Russia & China laugh all the way to the bank. EU sinks into poverty & chaos of their own making--they won't drill their own oil https://t.co/w1q5Bo338g
— Marilyn (@Jaizem) September 5, 2022
»Tvegamo, da bomo do naslednjega leta končali v katastrofalni revščini, z državljansko nepokorščino in novimi, socialističnimi vladami, razpadom Velike Britanije, nacionalizacijami, cenovno in dohodkovno politiko, kaznovalnimi davki za premožnejše in navsezadnje s popolnim gospodarskim in finančnim zlomom ob podpori IMF. Razmere v Evropski uniji so pa še slabše,« ob analizi klavrnega položaja, ki se obeta Otoku, tolaži Britance Heath.
Poudarja, da tukaj ne gre »za pacifizem, ampak za klic h gospodarski protiofenzivi, ki ga naslavlja na Liz Truss, 'frišno' britansko premierko, da bi se neposredno lotila Putinove gospodarske in energetske vojne«.
Množična, takojšnja intervencija je neizogibna, vendar mora biti zasnovana tako, da se izogne pospešenemu obračanju Velike Britanije k demagogiji in socialističnemu centralnemu načrtovanju, to so priporočila Heatha Trussovi ob svarilu, da bi lahko »napačen odziv le pospešil Putinov glavni načrt za pohabljanje in nadaljnje hromljenje Zahoda«.
Prepričan je, da se bodo Evropejci že zelo kmalu soočili s »šokom na ravni Velike depresije«, grozljivo gospodarsko krizo iz tridesetih let prejšnjega stoletja.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je še pred samo nekaj meseci predsednica Evropske komisije trdila, da bo EU zimo preživela čisto v redu tudi brez ruskega plina!
Sedaj pa Ursula von der Leyen stoka in obsoja Rusijo, ker po neskončnih krogih evropskih sankcij plin menda uporablja kot orožje.
But she said they didn’t need Russia. They had some crazy energy scheme that blew up in their faces. Just like everything else related to Ukraine. https://t.co/k4NPB5SWm5 pic.twitter.com/zElJ8d8TKq
— Margaret Kimberley (@freedomrideblog) September 5, 2022
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo sicer obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930-letih. Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929, ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju.
Ob spominjanju na pasti prihajajoče gospodarske krize, Heath poudarja, da je »poceni in obilna energija nujna za naše potrošniške družbe« in da si »ne moremo, ne smemo delati iluzij o obsegu razvijajoče se katastrofe«.
Tukaj Heath opozarja predvsem na naraščajoče življenjske stroške.
Truth be said - the EU leaders who got us into this mess probably didn’t see this coming. The ‘stand up to Russia’ part was good, but the sanctions were NOT thought through. Europe’s made itself uncompetitive, rushing 105 million into poverty, state bondage. The #Exodus has begun https://t.co/NblU6bnR2h
— Christian Takushi (@ChrisTakushi) September 5, 2022
Energija v gospodinjstvih in gorivo za vozila bosta poskočili s 4,5 odstotka na gospodinjstvo z začetka leta 2021 na 13,4 odstotka do naslednjega aprila, kar je občutno več kot kadar koli v zadnjem pol stoletja, vključno s sedemdesetimi leti, navaja Carbon Brief.
Poleg tega bi se lahko gospodinjstva soočila s povečanjem stroškov energije za 167 milijard funtov ali sedem odstotkov britanskega BDP-ja, s čimer bi se skupni izdatki povzpeli na 231 milijard funtov, kar je več kot državna poraba za zdravstvo in vse to brez upoštevanja škode, ki bo doletela podjetja, izpostavlja Heath, ki je naravnost zgrožen nad dejstvom, da je »že samo povečanje stroškov za potrošnike večje od skupnih proračunov za obrambo in izobraževanje«.
In to je točka preloma, meni Heath, ker je takšen skok cen življenjskih potrebščin enakovreden šoku v času Velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Heath sicer upošteva, da bi se lahko britanska vlada dodatno zadolžila (tako kot vlade članic EU, tudi slovenska, kar je v ponedeljek že napovedal finančni minister Klemen Boštjančič), da ublaži udarec, ob radikalnem zmanjšanju prihodnje porabe v cilju ohranjanja trenutnega življenjskega standarda, a navkljub vsem tem potezam »naše obubožanje in prihajajočo revščino ni mogoče čudežno odstraniti«.
Vse to izvajanje je pripeljalo analitika britanskega Telegrapha do sklepa, da je »Putin zadel ob pravem času«.
Thanx for the chaos and poverty you are putting us in...
— lamebrain (@lamebrain16) September 5, 2022
»Putin je zadel ob pravem času: zombirano zahodno gospodarstvo je že stagniralo« zahvaljujoč katastrofi, ki jo je prinesla pandemija z naraščanjem dolgov in inflacije.
»Najbolj zvita poteza ruskega tirana je bilo spoznanje, kako samomorilna je postala naša energetska politika,« sklepa Telegraphov avtor.
Kot rešilno bilko vidi štiri možnosti za izredne primere. Prva je ciljna pomoč - vsak z določenim dohodkom prejme denar od države, plačan s posojili. Druga je zamrznitev cen energentov za vse, pri čemer država subvencionira nakup plina, kar se, poudarja, sleherniku »zdi 'zastonj', v resnici pa močno poveča državni dolg, kot se je zgodilo na primer v Franciji«.
Tretja možnost je dramatično znižanje davkov - kar je levica vedno zavračala kot »regresivno«, četrta pa je pomoč le nekaterim ali vsem podjetjem.
ni dobrih rešitev ker je le ena dobra rešitev, odlična celo - opravičiti se rusiji in začeti z njo normalno poslovati ter sklepati ugodne dolgoročne pogodbe na čim več področjih. https://t.co/89PJ6J04ZZ
— ciril brajer (@CiroBrajer) September 4, 2022
»Kjer je le mogoče, mora Trussova znižati davke in usmeriti pomoč družinam in podjetjem v stiski,« je prepričan Heath ob predpogoju, da britanska vlada hkrati zažene »največji, najnujnejši energetski infrastrukturni program v zgodovini, pri čemer mora opustiti čim več zelenih pravil.«
Vendar se zaveda, da vse omenjene možnosti poleg dodatnega zadolževanja prinašajo še druge, nič kaj dobre posledice.
THIS IS WHAT GERMANYS LEADERSHIP OF THE EU HAS DONE :Hubristic Germany has dragged Europe into poverty https://t.co/hHwJsde9H9
— Jonny Jackson (@Jackson28Jeremy) September 5, 2022
»Levica vse štiri možnosti začenja uporabljati kot orožje, da trajno premakne politiko v svojo smer. Za mnoge aktiviste je to koristna kriza,« trdi Heath in v obrambo svojega prepričanja pojasnjuje, da oni (levica) že pozivajo k davkom na premoženje in dodatnemu na dohodek ter zahtevajo »socialne tarife«, kjer bogati plačujejo ogromne pribitke.
»So supermarketi naslednji?« nadaljuje v dramatičnem slogu in navaja, da se v Franciji že slišijo pozivi k prepovedi zasebnih bazenov, letal in celo samostojnih hiš, tudi Nemci znižujejo stroške javnega prevoza pod pretvezo varčevanja z energijo, v resnici pa zato, da bi spodkopali uporabo osebnih avtomobilov, ter da je v Britaniji prisotna velika podpora nacionalizacijam, čeprav ne bi povečale dobave energije ali znižale njene cene.
»Omejitve cen, ki so postale osrednje vodilo vsake vlade po zaslugi (nekdanje britanske premierke) Therese May, so zdaj norma - vse več plač in cen določajo javni uslužbenci. Bodo supermarketi naslednji na vrsti?« se sprašuje Heath.
In na tem mestu pride do t. i. »Putinovega paradoksa«.
@MickWallace -- the EU could nationalize the privatized fuel suppliers if it wished to end energy poverty -- it chooses not to. Why? Follow the money... The Sanctions on Russia are not mindless. Support for oil profiteers is mindless.
— persephone (@perseph43050670) September 5, 2022
Prepričan je, da je »eden od paradoksov Putinovega neosovjetskega revanšizma ta, da krepi položaj Združenih držav kot voditelja Zahoda«.
»ZDA so se bolje izmazale iz (pandemije) covida-19. Ameriške obrestne mere so rasle hitreje, kar je okrepilo dolar. Njihov zdravstveni sistem ni klecnil kot NHS (britanski Nacionalni zdravstveni sistem - op.avt.). A ameriška energetska politika je bila pravo zmagoslavje,« navaja Heath.
Medtem se mnogi sprešujejo, ali je pravi cilj Evropske komisije, da EU spravi v revščino, kot kažejo gospodarski podatki spodaj...
What is the ultimate goal of the Eu Commission? plunge Europe into poverty, devalue the Euro to the point of turning it into a junk bond or simply take Europe from being an example of development to being a Paradigm of the fall of a system. I just wonder.... #SOTEU #vonderleyen
— Cadejo Sombreron (@CadejoSombreron) September 5, 2022
Heath se je naposled spomnil tudi Tylerja Cowena, ekonomista z Univerze Georgea Masona, ki je v članku za Bloomberg ocenil, da bi si »leto 2022 lahko zapomnili kot leto, ko se je življenjski standard v ZDA resnično ločil od zahodnoevropskega.«
Nova naročila za vojsko iz različnih držav EU in krasni dobički orožarske industrije.
— Pika (@PikaSPK) September 5, 2022
Industrija propada, mi se oborožujemo. https://t.co/uds9RyOvHG
»Zakaj, o zakaj sta Britanija in Evropa sebi dovolili postati Putinovi talki?« sklene Heath nekoliko patetično svoje kratkovidno razlogovanje vzrokov krize, ki je doletela Veliko Britanijo in Evropsko unijo.
Toda - tako kot njegovi številni novinarski kolegi na Zahodu in vodilni politiki Evropske unije - je Heath zgrešil bistvo.
Bruselj in nikoli na volitvah izbrana politična elita Evropske unije, ter voditelji držav članic so dovolili, da Evropa postane talec ZDA, natančneje ameriške sle po posredniški vojni z Rusijo, ki jo bo Washington narekoval iz varnega zavetja do zadnjega Ukrajinca in v revščino pahnjenega prebivalca Stare celine.