petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Proizvajalci krmil iščejo nadomestke za beljakovine
Proizvajalci krmil, ki so tako kot kmetijski proizvajalci močno podvrženi podnebnim spremembam, iščejo rešitve, kako nadomestiti beljakovinske komponente, ki so pomemben vir pri proizvodnji krmnih mešanic, z drugimi. Tudi Slovenija je namreč pomemben uvoznik soje z ameriških trgov, kar vpliva tudi na trajnostni razvoj.
Predsednica sekcije proizvajalcev krmil pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Brigita Vindiš Zelenko, tudi vodja oddelka krmila v Perutnini Ptuj, je ta teden na novinarski konferenci zbornici v Ljubljani pojasnila, da sta prilagajanje sektorja na podnebne spremembe in nadomeščanje beljakovinske krme z drugimi alternativnimi viri eden od pomembnejših izzivov v tej panogi.
Ob tem je poudarila, da so proizvajalci krmil podvrženi strogemu nadzoru in tudi trendom sprememb deklariranja krm. "Včasih se vprašam, ali je sama krma, ki je vmesna faza v proizvodnji do končnega potrošnika, podvržena bolj rigoroznemu nadzoru kot sama deklaracija pri končnem proizvodu," je dejala.
Proizvajalci krmil so po njenih pojasnilih vsako leto podvrženi novim zahtevam in spremembam zakonodaje. "Tu se res kaže, da sama proizvodnja krmil še nima postavljenih nekih končnih ciljev, kaj uporabnik krmnih mešanic potrebuje, katere informacije so zanj ključne, da proizvede dejansko kakovostni končni živilski proizvod," je povedala Vindiš Zelenkova.
Direktorica zbornice Tatjana Zagorc je medtem ocenila, da je sektor krmil zapostavljen, čeprav igra izredno pomembno vlogo. To kažejo podatki o poslovanju: 12 družb s 412 zaposlenimi je lani ustvarilo 105,60 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 0,7 odstotka več kot leto prej, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 2,6 odstotka na 2,99 milijona evrov.
Prihodki od prodaje na tujih trgih so bili v medletni primerjavi z 12,77 milijona evrov za 2,2 odstotka višji kot leta 2016, delež prodaje na tujih trgih se je zvišal za 1,7 odstotka na 12,1 odstotka.
"To je stabilna panoga, kot je tudi stabilna proizvodnja krme v Sloveniji," je ocenila Zagorčeva. Ob tem je dodala, da takrat, ko govorimo o proizvodnji krmil, pogosto pozabimo, da sem sodi tudi proizvodnja hrane za hišne ljubljenčke, ki ima kar visok delež v izvozu. Čisti prihodki od prodaje hrane za hišne ljubljenčke v tujini so namreč lani z 1,58 milijona evrov v celotnem izvozu te dejavnosti predstavljali 12-odstotni delež.
