Prihaja konec močnega dolarja?

Medtem ko je ameriški dolar nedavno doživel največji padec vse od letošnjega marca, finančni strategi menijo, da se zgodba o močnem dolarju približuje svojemu koncu.

Kot kaže so vlagatelji na letnem srečanju centralnih bančnikov v Jackson Holu v Wyomingu negativno razumeli namige o poteku denarne politike od predsednika Ameriške centralne banke (Federal Reserve) Jeroma Powella. Slednji je poudaril, da bo Ameriška centralna banka še naprej postopno zviševala obrestne mere in da je ameriško gospodarstvo dovolj močno, da se spopade z izzivom strožje monetarne politike.

Svetovna valuta je zadnje tedne pod še večjim pritiskom zaradi naraščajoče politične negotovosti v ZDA, zlasti po preteklem tednu, ko sta se Michael Cohen, nekdanji odvetnik predsednika ZDA Donalda Trumpa, in nekdanji vodja Trumpove predsedniške kampanje Paul Manafort znašla v globokih pravnih težavah. 

Michael Cohen je v torek na sodišču v New Yorku priznal krivdo glede obtožb o kršitvah financiranja predsedniške kampanje, Manafort pa je bil spoznan za krivega zaradi davčnih utaj in bančnih poneverb.

Valutna vojna proti ostalim državam
ZDA so se kot svetovna velesila vzpostavile ne le zahvaljujoč svoji vojaški moči in učinkovitemu sistemu zavezništev, temveč tudi zaradi nadzora nad viri globalnih financ in zlasti zaradi široko sprejetega dolarja kot svetovne valutne rezerve. Edinstven status ameriške valute je po drugi svetovni vojni zasidral svetovni finančni in politični sistem.

Vsaka transakcija, ki jo kot trgovinska stranka opravite v ameriških dolarjih ali preko ameriških bank, vas samodejno uvršča pod ameriško jurisdikcijo. Ko se ZDA odločijo za uvedbo enostranskih sankcij, kot v primeru Irana, imajo vlade, podjetja in vplivni posamezniki, če se želijo izogniti gospodarskim težavam, na izbiro le dve možnosti  - s sankcionirano državo lahko prenehajo poslovati ali sprejmejo izključitev s poslovanjem z gospodarstvom številka ena na svetu. 

ZDA trenutno vodijo gospodarsko vojno proti eni desetini svetovnih držav s kumulativno populacijo skoraj dveh milijard ljudi in s skupnim bruto domačim proizvodom (BDP) v višini več kot 15 trilijonov dolarjev.

Med temi državami so Rusija, Iran, Venezuela, Kuba, Sudan, Zimbabve, Mjanmar, Demokratična republika Kongo, Severna Koreja in druge, ki jim je Washington v preteklih letih naprtil sankcije. Slednjim se je pred kratkim pridružil nabor novih držav, kot so Kitajska, Pakistan in Turčija, čeprav uradno Amerika nad njimi ne vrši sankcij, temveč druge vrste kazenskih gospodarskih ukrepov.

Kot razlog za sankcije omenjajo kršitve človekovih pravic, terorizem, kriminal, jedrsko trgovino, korupcijo,  ali v primeru Kitajske »nepoštene trgovinske prakse in krajo intelektualne lastnine«. Sankcije pogosto ne veljajo le za države, temveč tudi za premožne posameznike in posameznice, ki so blizu vladajočim elitam. 

Revizionistične države razumejo trenutni gospodarski sistem pod vodstvom ZDA kot neposredno grožnjo njihovi gospodarski suverenosti. Tako Rusija kot Kitajska sta zato razvili lastne različice globalnega finančnega omrežja, ki omogoča čezmejne finančne transakcije med tisočimi bankami - Društvo za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo (SWIFT). Obe državi prav tako pozivata svoje trgovinske partnerje, naj v dvostranskem trgovanju ovržejo trgovanje z dolarjem v korist domačih valut.

»Če imajo oni dolar, imamo mi Alaha«
Rusiji je v tem mesecu uspelo prepričati Turčijo za vstop v »protidolarski blok«. Slednja je sporočila, da bo prenehala trgovati z dolarjem, potem ko se je zazvenel finančni spor med Ankaro in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je carine na uvoz turškega jekla in aluminija pred enim tednom podvojil za skoraj 50 odstotkov, s čimer naj bi se odzval na hišni zapor ameriškega pastorja Andrewa Brunsona. Turške oblasti ga obtožujejo terorizma in vohunjenja, zaradi česar mu grozi 35 let zapora. Ankara je odgovorila s seznamom 22 ameriških izdelkov, za katere je Turčija prav tako podvojila carine. Na njem so med drugim avtomobili, alkoholne pijače, kozmetični izdelki, tobačni izdelki, papir in riž.Turški predsednik Erdogan je svojim državljanim svetoval, naj ne ustvarjajo panike in dodal, da če »imajo oni dolar, imamo mi Alaha«. Ob tem jim je še svetoval, naj iz solidarnosti poiščejo skrito zlatnino in tuje valute ter jih pretvorijo v turške lire.

En pas, ena pot - ena valuta?
Kitajska iniciativa »ene ceste, enega pasu«, nekakšen evroazijski Marshallov načrt, ki pomeni gradnjo kopenske in pomorske mreže, s katero bi se Kitajska prek kontinentalnih sosedov v srednji Aziji ter držav v jugozahodni in južni Aziji povezala z Bližnjim vzhodom, Afriko in Evropo, služi Kitajski tudi kot orodje za spodbujanje držav k transakcijam v juanih. 

Pakistan in Iran, ki sta prejemnika kitajskega denarja sta že napovedala, da nameravata storiti prav to. Na vrhu srečanja BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) v Johannesburgu prejšnji mesec, so članice udeleženke pozvale k skupnemu boju proti hegemoniji dolarja. Poziv je letel na države kot so Turčija, Jamajka, Indonezija, Argentina in Egipt. Te bi se lahko v kratkem pridružile tako imenovanemu "BRICS plus" s ciljem ustvariti brez-dolarsko gospodarstveno sodelovanje. 

Glavna fronta, na kateri se bo odločala prihodnost dolarja, je svetovni blagovni borzni trg, zlasti 1,7 trilijona dolarjev velik naftni trg. Od leta 1973, ko je predsednik Richard Nixon enostransko ločil ameriški dolar od zlatega standarda in prepričal Savdsko Arabijo ter ostale države OPEC, da svoje zaloge nafte prodajo samo v dolarjih, je svetovna trgovina z olji povezana z ameriško valuto. Dogovor je desetletja služil Ameriki, ustvaril je naraščajoče povpraševanje po ameriških dolarjih, kar je omogočilo več zaporednim vladam Združenih držav, da svobodno vodijo vse večje finančne primanjkljaje.

Število članov »protidolarskega zavezništva« postaja pod Trumpovim predsedovanjem čedalje večje in močnejše. Mnogi izvozniki blaga se ne čutijo več dolžne ponujati svojih izdelkov in surovin v valuti, ki vodi njihove države v odvisnost do dolarske valute. Ko Kitajska kupuje nafto iz Angole, plin iz Rusije, premog iz Mongolije ali sojo iz Brazilije, to raje počne v svoji valuti in s tem preprečiti neželene obrestne mere menjalnih tečajev na obeh straneh transakcije. 

Kriptovalute proti dolarju
Postopno sprejemanje digitalnih valut, ki jih podpira blockchain tehnologija, ponuja drug način, ki postaja čedalje bolj priljubljen pri revizionističnih težnjah po opustitvi trgovanja v dolarjih. Ruska centralna banka je večkrat namignila, da razmišlja o uvedbi nacionalne kriptovalute, ki se bo imenovala »kriptorubelj«, medtem  je v vmesnem času Venezuela začela svoj pohod v svet kriptovalut z lastno kriptovaluto imenovano petra, ki jo podpirajo velike zaloge nafte v državi. Zdaj članice BRICS razpravljajo o kriptovaluti, ki bi jo podpirale vse članice BRICS.

Vsi ti ukrepi gredo v eno smer; v prihodnjih letih se bo dolar soočil z napadi držav, ki si bodo prizadevale zmanjšati hegemonijo dolarja. Trg energentov postaja eno izmed glavnih bojišč, kjer se bo odločilo o prihodnost prevladujočega gospodarskega položaja ZDA. Vsak uspešen poskus razdružitve surovinskega trgovanja z dolarjem pa bo imel nesluteni učinek ne le na svetovni gospodarski sistem kot ga poznamo, temveč tudi na držo ZDA v tujini.

V splošnem pozitivnem stanju ameriškega gospodarstva in kljub izredni moči dolarja v primerjavi z ostalimi valutami, vključno z ruskim rubljem, juanom, turško liro in iranskim rialom je lahko označiti revizionostične težnje kot prazne marnje.  A ignoriranje naraščajoče »protidolarske koalicije« bi bilo v škodo Amerike. Bikovski trendi, ki trenutno vladajo borzam se bodo slej ko prej končali in z državnim dolgom v višini 21 trilijonov dolarjev, ki raste trilijon dolarjev na leto, bo prebujenje ZDA zagotovo hrupnejše in prej. Tako napoveduje večina ekonomistov.

Sredi ameriške ekonomske evforije pa je treba spomniti, da eden od štirih ljudi na svetu živi v državi, katere vlada se je zavezala, da bo končala hegemonijo dolarja. Prednostna naloga Washingtona, če želi obdržati močan dolar, bi morala biti torej, da takšen scenarij skuša preprečiti.

Za Insajder.com Matej Repič