Pri hrvaški zaščiti slavonskega kulna in varaždinskega zelja komisija ugodila slovenskemu ugovoru

V postopku hrvaške zaščite slavonskega kulna in varaždinskega zelja Slovenija ni nasprotovala registraciji teh proizvodov, je pa z ugovorom želela zaščititi slovenske pridelovalce in proizvajalce, so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Neuradno je Evropska komisija Sloveniji ugodila, uradno bo odločitev objavljena v uradnem listu EU.

Ob tem na ministrstvu izpostavljajo, da Slovenija ni nasprotovala registraciji obeh hrvaških proizvodov, z ugovorom je le želela zaščititi slovenske pridelovalce in proizvajalce, ki v Sloveniji pridelujejo oziroma proizvajajo omenjena proizvoda. Slovenija in Hrvaška dogovora nista dosegli, zato je obe vlogi in argumente obeh držav ponovno proučila Evropska komisija.

Ta je pripravila osnutek t.i. izvedbenih uredb za oba proizvoda, varaždinsko zelje (zaščitena označba porekla) in slavonski kulen/slavonski kulin (zaščitena geografska označba), ki sta se obravnavali na odboru za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov v Bruslju. Odbor sestavljajo člani iz vseh držav članic in obravnava vlog na tem odboru je del običajnega postopka registracije proizvodov pri komisiji, kadar posamezne države v predpisanem roku niso dosegle dogovora.

Varaždinsko zelje se bo zaščitilo kot hrvaški proizvod, vendar lahko Slovenija še naprej, brez časovne omejitve, uporablja imena sort varaždinsko 2 in varaždinsko 3. Prav tako lahko Slovenija za proizvode, pridelane iz omenjenih sort, še naprej uporablja izraz varaždinsko zelje, vendar mora biti v tem primeru v istem vidnem polju in z enako velikimi črkami kot ime navedena tudi država porekla. V takih primerih je prepovedana uporaba kakršnekoli zastave, emblema, znaka ali druge grafične podobe, ki bi bili lahko zavajajoči za potrošnike, glede značilnosti, porekla ali izvora proizvoda.

Slavonski kulen se bo zaščitil kot hrvaški proizvod, vendar se slovenskemu proizvajalcu - Celjskim mesninam, ki prav tako proizvajajo proizvod s tem imenom, odobri petletno prehodno obdobje za uporabo tega imena. Ne glede na zaščito slavonskega kulna pa se izraz kulen/kulin lahko na ozemlju EU še naprej uporablja.

Slovenija je s končno odločitvijo komisije pri obeh proizvodih zadovoljna, so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da je odločitev komisije trenutno še neuradna, saj so predlagane akte obravnavali šele na odboru za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov v Bruslju. Pravno zavezujoči pa bodo dokumenti postali z objavo v uradnem listu EU, kar bo predvidoma v roku dveh do treh mesecev.