petek, 26. april 2024 leto 29 / št. 117
Preštevanje: verski prazniki - je država res ločena od cerkve?
Vir: Twitter
Kljub temu, da ustava Republike Slovenije določa ločitev države in verskih skupnosti, zaradi česar verski prazniki ne morejo biti hkrati tudi državni – so se po letu 1991 zvrstili verski prazniki predvsem Rimokatoliške cerkve (RKC), ki so hkrati vsem državljanom določeni kot dela prosti dnevi, ne glede na to, ali so verujoči (katoličani) ali pa ne.
Tako je v resnici kršeno (zaobideno) določilo o ločitvi države in cerkve, ker je država pod taktirko »desnosučnih« vlad zagotovila nekaterim pomembnejšim krščanskim praznikom (po Gregorijanskem koledarju), torej vernikom RKC dodaten dela prost dan, ob tem pa je omenjene cerkvene praznike vsilila vsem državljanom, ne glede na to, ali gre za kristjane (predvsem katoličane) ali pa ne.
Nikakor. Praznovati zablode vernih ljudi nima nobenega smisla.
— Blaž (@Blaz_88) January 3, 2021
Ce bom kdaj PV bom ukinil vse dela proste verske praznike. To ne pomeni, da je prepovedano praznovanje, vsakdo si lahko vzame dopust.
— Blaž (@Blaz_88) January 3, 2021
V Sloveniji je tako 21 prazničnih dni v letu, od katerih jih je 15 dela prostih, 6 pa delovnih.
Med dela prostimi je dobra četrtina - 5 verskih praznikov, ki jih narekuje RKC.
— stariha (@starihalj) January 2, 2021
Toda letošnje prestopno leto bo postreglo z manj dela prostimi dnevi kot minulo. Lani smo imeli zaradi praznikov 12 dela prostih dni, letos jih bo sedem.
Letos bodo za razliko od minulega leta ob koncu tedna Prešernov dan 8. februar, podaljšani praznik dela 2. maj, Marijino vnebovzetje 15. avgust, dan reformacije 31. oktober, dan spomina na mrtve 1. november ter dan samostojnosti in enotnosti 26. december.
Po drugi strani pa bo za razliko od lani med tednom dan upora proti okupatorju 27. april.
Legitimno pravico do upora zoper fašizem so si vzeli tako Ljubljančani med drugo svetovno vojno, ko so pisali grafite OF na Plečnikov transformator v Trnovem, kot tudi kolesarji, ki se leta 2021 borijo zoper vsebinsko enak fašizem, janšizem.
— stariha (@starihalj) January 2, 2021
Tudi oni imajo to legitimno pravico. pic.twitter.com/VXyCImjdfH
Tudi ob upoštevanju zadnjih podatkov, ki vključujejo krepko gospodarsko rast minulih let, ocena vpliva enega dodatnega delovnega dne ostaja 0,1 odstotne točke.
Za toliko bi se torej v povprečju dodatno povečal BDP v primeru enega dodatnega delovnega dne.
To sicer velja ob predpostavki nespremenjenih ostalih pogojev, ne glede na to, kje v letu se ta dan nahaja in za kateri dan v tednu gre.
https://t.co/El5DXZFmrp pic.twitter.com/B44h89anDw
— norakrava (@norakrava) January 2, 2021
Zanimivo je, da se je leta 2013 t. i. druga Janševa vlada prizadevala ukiniti celo dva državna praznika, ki jih je dojemala kot ostaline komunizma (šlo je za 2. januar in 2. maj), češ da bi z omenjenim ukrepom lahko pomagala gospodarstvu dvigniti BDP.
Toda enakih vatlov ni upoštevala, ko so bili uvajani cerkveni prazniki kot dela prosti dnevi.
