Opozicija zaradi propadle prodaje Cimosa zahteva odgovornost, kritike tudi iz koalicije

Na potrditev italijanskega sklada Palladio Finanziaria, da odstopa od nakupa Cimosa, so se kritično do njegovih prodajalcev odzvali tako v opoziciji kot koaliciji. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da bo drugega kupca težko najti, Alenka Bratušek iz Zavezništva pa je vlado pozvala k maksimalnim naporom za ohranitev delovnih mest.

Han je razočaran, da prvaki koalicijskih strank niso sledili njegovemu nasvetu iz minulega tedna, naj se čim prej sestanejo in rešitev za Cimos po potrebi poiščejo tudi v obliki posebnega zakona. "Ni bilo treba biti posebej pameten, da bi vedel, da bodo Italijani odpovedali to pogodbo," je dejal.

Vlada mora po njegovih ocenah najprej pridobiti vse potrebne podatke od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga (SDH) glede tega, kako so se pogajali in kakšne pogodbe so obravnavali.

"Če bo zadeva padla v vodo - in videti je, da bo padla - moramo iskati krivce na DUTB in SDH," je dejal Han, saj morajo tamkajšnji odgovorni o tem "veliko vedeti, če pa ne vedo, niso sposobni opravljati te naloge in se morajo posloviti", je prepričan.

Kot je poudaril, bo po njegovih informacijah drugega kupca za Cimos težko najti, pri čemer se je vprašal, "kaj je DUTB delal dve leti, ko bi moral iskati kupca". Vlado je tudi pozval, naj delavcem Cimosa iz prve roke pojasni, kakšno je stanje in kaj lahko pričakujejo.

Hkrati je bil kritičen do odgovornih, češ da so težavo ves čas podcenjevali. "Če bo zgodba izgubljena, smo krivi sami," je poudaril Han. Dodal je, da še naprej zagovarja stališče, da mora parlament po najboljših močeh pomagati v tej zadevi - če je treba, tudi s spremembo zakonodaje.

Bratuškova je poudarila, da mora vlada najprej storiti vse, da reši delovna mesta v Sloveniji. "Ničesar ne naredimo, če drugje odpiramo po dvesto in dvesto delovnih mest, tukaj pa jih bomo naenkrat v zrak spustili celo več kot 4000," je dejala.

Posebej kritična do vlade je bila zaradi tega, ker se je o tej temi po njenih besedah govorilo ves teden, vlada pa ni v tem času naredila "tako rekoč ničesar". K odgovornosti je sicer pozvala DUTB, SDH, ministrstvo za gospodarstvo in finance ter predsednika vlade. "Najbolj neodgovorno je, da premier Cerar ni slišal enega od koalicijskih partnerjev in istega dne v preteklem tednu sklical koalicijskega vrha, kjer bi se jasno razčistilo, kaj je na stvari in kaj se še da rešiti," je izpostavila.

Pojasnila je, da o tako imenovanem načrtu B za reševanje Cimosa ne ve ničesar, upa pa, da ga vlada ima. "Mora biti plan B, morala pa bo odleteti tudi kakšna glava," je še dodala.

Jernej Vrtovec iz NSi je ocenil, da so za dolgoletne težave Cimosa najbolj odgovorne nekdanje uprave in nadzorni sveti, odgovornost "za klavrn konec prodaje Cimosa" pa nosita izključno vlada ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, so sporočili iz poslanske skupine.

"Prodajo bi lahko zastavili učinkovitejše, da bi zlasti rešili delovna mesta," je prepričan Vrtovec. Izpostavil je še, da jih zanima, kakšen je načrt B, o katerem je govoril Počivalšek.

Odzvali so se tudi v Združeni levici. Kot je poudaril vodja njene poslanske skupine Luka Mesec, je odstop sklada Palladio Finanziaria od nakupa Cimosa pokazal, da privatizacija ni rešitev za podjetje. "Spet se je izkazalo, da privatni investitorji ne rešujejo delovnih mest, temveč gledajo le na donosnost posla. Palladio Finanziaria je Cimos pustil na cedilu po dolgotrajnih pogajanjih in kljub doseženemu dogovoru med slovensko in hrvaško stranjo," so njegove besede povzeli v poslanski skupini.

Ta je zaradi spodletelega poskusa prodaje Cimosa zahtevala tudi nujno sejo odbora za gospodarstvo, svoje videnje rešitve in odgovornosti pa bodo predstavili v torek na novinarski konferenci, so še zapisali v sporočilu.

V koalicijski SMC danes za odziv na to temo niso bili na voljo, v DeSUS in opozicijski SDS pa se še niso odzvali. So pa v DeSUS minuli teden ocenili, da je politika sicer odgovorna, a ob tem izpostavili neposredno povezane institucije, torej SDH in DUTB.

Kot je dejal poslanec DeSUS Uroš Prikl, je težko s prstom pokazati na enega odgovornega, temveč je treba pogledati, kdo je v preteklosti vlekel usodne poteze glede Cimosa. DeSUS je bil v vseh vladah v času reševanja podjetja, a po Priklovih besedah ključnih pozicij, ki bi bile s tem povezane, DeSUS ni imela. Politika bi pri reševanju Cimosa po besedah Prikla morala imeti v mislih to, da ne gre le za reševanje podjetja, pač pa eksistence zaposlenih in njihovih družin.