OECD: Politika zaposlovanja mora nasloviti upravičene pomisleke javnosti

Večina držav članic OECD je končno zakrpala velike luknje na trgu dela, ki so nastale po recesiji v letih 2008 in 2009. Vendar pa so ljudje vse bolj nezadovoljni s politikami, kot so trgovinske in investicijske, v poročilu o stanju na trgu dela opozarja organizacija. "Pomembno je ponovno oceniti stališča ekonomskih politik," so zapisali.

V Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opažajo, da so ljudje vse bolj nezadovoljni s politikami, kot so tiste s področja spodbujanja mednarodne trgovine in investicij, oz. da je javnost vse bolj nenaklonjena globalizaciji. V luči vse večje skepse glede ortodoksnih politik je pomembno stališča ponovno oceniti in premisliti, katere rešitve so delovale in kje je potreben spremenjen pristop.

"Medtem ko dokončna ocena še ni na voljo, pa je že jasno, da so številni pomisleki, ki podpirajo upor proti globalizaciji in trgovini, realni in izpostavljajo področja, kjer je treba politike s področja zaposlovanja, izobraževanja in socialne zaščite okrepiti ali prilagoditi spremenjenemu gospodarskemu okolju," v danes objavljenem poročilu Employment Outlook 2017 opozarja organizacija.

Konkretneje glede politik, ki urejajo trg dela, OECD priporoča upoštevanje več vidikov, ki jih ima zaposlovanje na blaginjo ljudi. Medtem ko so odgovorni doslej stanje na trgu dela ocenjevali predvsem glede na zaposlenost oziroma stopnjo brezposelnosti, OECD sedaj opozarja tudi na druge kazalnike - predvsem kakovost delovnih mest (plače, varnost, delovno okolje) ter inkluzivnost (prihodkovna in spolna neenakost, dostop do trga dela za potencialno prikrajšane skupine).

Analiza kaže, da je v zadnjem desetletju večina držav OECD uspela na trg bolje integrirati ženske in potencialno prikrajšane skupine ter izboljšati kakovost delovnega okolja. Stopnja brezposelnosti in zaslužek sta bolj ali manj stagnirala, poslabšalo pa se je stanje na področju varnosti na trgu dela ter tveganje nizkih prihodkov.

Tabela, v kateri OECD primerja države (članice in tudi nekatere nečlanice organizacije) glede na različne kazalnike - med drugim zaposlenost, kakovost delovnih mest ter inkluzivnost trga dela - kaže, da se gledano v celoti najbolje odrežejo nordijske države - Norveška, Islandija in Danska, v nekoliko manjši meri pa tudi Švedska in Finska. Relativno dobre rezultate imajo tudi Švica, Nemčija in Nizozemska.

Najslabše stanje se na drugi strani kaže v številnih sredozemskih (Grčija, Italija, Španija in Turčija) ter latinskoameriških državah (Čile in Mehika), pa tudi pri nekaterih drugih državah v razvoju.

Slovenija je nadpovprečno uspešna pri omejevanju zelo dolgega delovnega časa, omejevanju nizke stopnje dohodka ter razlikah med plačami obeh spolov. Podpovprečno pa se odreže pri stopnji brezposelnosti, pritiskih na delovna mesta ter plačilu prikrajšanih skupin. OECD je podatke večinoma črpal iz leta 2015.

Organizacija sicer ugotavlja še, da se je zaposlenost v državah članicah OECD v zadnjih letih precej zvišala, a delovna produktivnost in rast plač ostajata nizka. Izpostavlja, da odpornost trga dela v veliki meri določajo makroekonomske politike in politike trga dela. Močna zaščita rednih delovnih mest zmanjšuje odpornost s spodbujanjem uporabe pogodb o začasnem delu in počasnejšem ustvarjanju delovnih mest v času okrevanja, še opozarja OECD.

Organizacija je poročilo predstavila ob robu visokega foruma o novih strategijah OECD za delovna mesta, ki poteka v Berlinu. Dogodka se udeležuje tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar.

Pogačar bo, kot so napovedali na ministrstvu, v svojem nastopu med drugim izpostavil pomen zadostnih finančnih sredstev za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki bi jih države v času krize morale še povečati, medtem ko so jih v pretekli gospodarski krizi nekatere države zmanjševale. Ukrepi na trgu dela morajo biti v času gospodarske krize predvsem usmerjeni v to, da se ciklična brezposelnost ne spremeni v strukturno brezposelnost, nižjo delovno aktivnost in nižjo rast plač.