NLB znova vroč kostanj v rokah politike

Vlada bo ta teden odločala o odgovoru Slovenije na odziv Evropske komisije o slovenskem predlogu za spremembo zavez glede NLB. Razprava se bo vrtela tudi okoli razloga za odlog prodaje banke, to je nerešenega vprašanja hrvaških deviznih vlog, saj naj bi NLB čakala na navodila, kako naj ravna ob novi pravnomočno izgubljeni tožbi na Hrvaškem.

Evropska komisija je konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo, saj Slovenija ni izpolnila vseh zavez, ki ji jih je dala leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki. Do konca lanskega leta bi namreč morala prodati vsaj polovico banke, česar pa ni storila zaradi nerešenega vprašanja vlog hrvaških varčevalcev. Slovenija je pripravila predlog za spremembo zaveze, a je komisija podvomila, da je enakovreden prvotni prodajni zavezi.

Pred odločanjem o odgovoru na vladi se bo ministrica za finance Mateja Vraničar Erman v ponedeljek v Bruslju vnovič sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Namen je zbližanje stališč pred odgovorom Slovenije na odziv Evropske komisije glede NLB. Vlada je predlog po zagotovilih premiera Mira Cerarja še dodatno argumentirala.

A te postopke je zasenčila novica, da je NLB plačala zahtevek na podlagi ene pravnomočne sodbe za prenesene devizne vloge varčevalcev v nekdanji LB. To je po stališču Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa je nato vprašanje opredelila kot spor med bankami in tako sodišča na Hrvaškem nadaljujejo sodne postopke proti LB oz. NLB.

Hrvaška sodišča so doslej končala štiri postopke. Eden je bil končan v prid NLB, trije pa v škodo. V enem primeru so tožbeni znesek od NLB izterjali z izvršbo, drugi tožbeni zahtevek v pravnomočni sodbi iz novembra lani pa je NLB plačala. Pred tem naj bi se banka neformalno po pojasnila, kako ravnati, obrnila na politični vrh, a naj bi naletela na molk.

"Ne razumem, zakaj je vodstvo NLB želelo navodila vlade. To ni naloga vlade. NLB ima upravo, ki mora odgovorno ravnati, in ima močno pravno službo, ki vse te zadeve bolje pozna kot člani koordinacijskega odbora za nasledstvo," je v petek kot član tega odbora povedal zunanji minister Karl Erjavec in dodal: "Vedno je bilo stališče (tega odbora), da se nobena pravnomočna sodba, ki je izdana s strani hrvaških sodišč, ne izvrši, ker so te sodbe nezakonite."

V primeru tretje tožbe na hrvaškem sodišču vnovični pritožbeni postopek še poteka, NLB pa naj bi se neuradno znova obrnila na vlado, kako ravnati. Na Hrvaškem, kjer banke prav zaradi tega nerešenega vprašanja nikoli ni mogla odpreti, ima namreč delujoče lizinško podjetje, zemljišča ter sklad, prek katerega izplačuje pokojnine hrvaškim upokojencem za službovanje v Sloveniji. Tako do izvršb lahko pride.

"Glede izplačila na podlagi prvega zahtevka smo bili neformalno na vladi obveščeni, da bo do njega prišlo. Ko je do njega prišlo, smo zato na vladi nedavno uradno sprejeli zelo jasno stališče, da takšno izplačevanje na podlagi tovrstnih sodb hrvaških sodišč, ki so protipravne, ne smejo postati praksa in jih je treba ustaviti," je v petek ob robu neformalnega zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju povedal premier Miro Cerar.

Po njegovih besedah morajo na vladi priti do rešitve, kako zavarovati normalno delovanje banke, če sama ne bo mogla preprečiti izvršb. "Vlada tu stoji ob strani in zelo intenzivno iščemo najprimernejšo rešitev, kako bi v okviru nasledstvenega kompleksa našli pravo pot, da se zadeva reši," je še dejal premier.

NLB naj bi bila ob možnosti, da ji zarubijo del premoženja na Hrvaškem, tudi pred pravno dilemo. Neplačilo tožbenih zahtevkov bi namreč po nekaterih pojasnilih pomenilo kršitev pravnomočne odločbe na Hrvaškem, ki je članica EU. Če bi Hrvaška to kršitev prijavila Evropski centralni banki, bi ta lahko odločala o izgubi licence.

Glede te možnosti je Erjavec dejal, da jo sicer težko ocenjuje, ker ni bančni strokovnjak, vendar "ne verjame, da bi kdo moral odgovarjati, ker ni izpolnil nezakonite sodne odločbe. To je protipravno že samo po sebi". Bo pa po njegovem nadzorni svet NLB in SDH moral obravnavati to zadevo. "Če bo nujno, bo pa tudi vlada kot skupščina o tem razpravljala. Mislim, da je treba ugotoviti odgovornost, zakaj se je to zgodilo," je ocenil.

V Banki Sloveniji so povedali, da so seznanjeni s problematiko tožb na Hrvaškem: "Dejstvo je, da tveganja iz naslova izgubljenih tožb lahko vplivajo na poslovanje banke, pa tudi na kapitalsko ustreznost." Banka bi po opozorilih nekaterih zaradi njih morala oblikovati rezervacije, ki bi zmanjšale njeno kapitalsko ustreznost, kar pa bi morala kompenzirati z omejevanjem kreditiranja. To bi načelo njen dobiček in znižalo udeležbo delničarjev pri njegovih delitvi. Država si namreč iz tega naslova obeta rekorden izplen.

A pred največjo banko v državi je še ena skrb. Če Slovenija ne bo izpogajala spremembe zavez, ji grozijo sankcije, ki lahko med drugim prinesejo vračilo državne pomoči NLB državi. Slovenija se s komisijo pogaja, da bi se prodaja banke začela letos in končala do konca prihodnjega leta in da bi banko, dokler se lastniški delež države ne bi zmanjšal na 25 odstotkov plus eno delnico, upravljal neodvisni upravljavski zaupnik.

Komisija pa pri tem ves čas ponavlja, da je ključna enaka obravnava članic EU in da je treba "poskrbeti, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti". Za zagotovitev tega pa je po njenih navedbah najbolj pomembna prodaja državnega deleža. Tako ostaja možnost, da bo komisija vztrajala pri zahtevi, da država izvede delno privatizacije banke do konca leta.