REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nič plačil v rubljih – nič plina! Rusija zapira ventile, evropsko gospodarstvo drvi proti recesiji in restrikcijam!

Nič plačil v rubljih – nič plina! Rusija zapira ventile, evropsko gospodarstvo drvi proti recesiji in restrikcijam!Putin: »Jasna in pregledna shema… Odprite rubeljske račune v ruskih bankah… Če takšna plačila ne bodo izvedena, bomo to šteli za neplačilo… Nam nihče ne prodaja ničesar zastonj, mi pa se ne bomo ukvarjali z dobrodelnostjo…« Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Sedanja vojna v Ukrajini in z njo povezane sankcije so tudi spopad interesov in pogledov.

In Rusija se je odločila, da ceno spopada dvigne tam, kjer je Evropa najslabša – na vprašanju bolečine.

Vprašanje je preprosto: Kdo lahko zdrži več – Rusija ali EU?

Ruski predsednik Vladimir Putin je prepričan, da so Rusi pripravljeni prenesti več pomanjkanja in da so na restrikcije pripravljeni bolje od državljanov Evropske unije.

Celo 52 odstotkov Francozov se strinja s Putinovimi argumenti o tem, zakaj je prišlo do vojne.

Bodo državljani EU zaradi režima v Ukrajini, Volodimirja Zelenskega in »Azovcev« pripravljeni ugasniti radiatorje, hoditi peš, pristali na brezposelnost?

No, odgovor je seveda jasen.

In bo najbrž viden kmalu, na ulicah po Evropi.

Rusija, preprosto povedano, smatra, da je vojna v Ukrajini v njenem strateškem in nacionalnem interesu.

Prepir o tem, ali bo Ukrajina del zveze NATO ali ne, pa je morda pomemben za imperialistično, ameriško elito in predvsem Washington – medtem ko večine delavcev v Evropi to prav nič ne zanima oziroma se celo strinjajo z argumenti Rusije.

Celo 52 odstotkov Francozov se strinja s Putinovimi argumenti o tem, zakaj je prišlo do vojne.

Ladja za prevoz plina - LNG
Ladja za prevoz pregrešno dragega ameriškega utekočinjenega plina - LNG. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vodilni mediji na Zahodu seveda ves čas ponavljajo laži, včeraj na primer ves dan o tem, kako vodilni ruski poveljniki v strahu pred »avtoritarnim Putinom« menda skrivajo prave podatke o »katastrofalni vojni« v Ukrajini.

Dmitrij Peskov je za NYT razkril, da Američani očitno sploh ne razumejo, kako Rusija funkcionira.

Gre seveda za poceni zavajanja. Na njih je v New York Timesu takoj odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in izpostavil, da v ZDA očitno sploh ne razumejo, kako Rusija funkcionira.

Povedano preprosto je ves upravni aparat v Rusiji, vsa »elita«, ki upravlja z rusko državo že pred leti smatrala vstop Ukrajine in Gruzije v NATO za povsem nesprejemljivo ogrožanje Rusije.

Putin je zato zgolj izvrševalec volje velike večine, ki čuti in misli enako kot predsednik Rusije.

To razkrivajo tudi raziskave javnega mnenja centra Levada, po katerih se je popularnost Putina od januarja pa do danes dvignila z 69 na 83 odstotkov!

In sedaj sledi največji udarec, za katerega v EU še vedno menijo, da ga ne bo. A bo.

To je: »Jasna in pregledna shema… Odprite rubeljske račune v ruskih bankah… Če takšna plačila ne bodo izvedena, bomo to šteli za neplačiloNam nihče ne prodaja ničesar zastonj, mi pa se ne bomo ukvarjali z dobrodelnostjo… Se pravi, obstoječe pogodbe bodo ustavljene.«

Besede ruskega predsednika so bile pred 1. aprilom zelo jasne – in to seveda pomeni, da bodo članice EU ali spoštovale odločitev Rusije, ali pa bodo prisiljene ustaviti cele veje svojih industrij.

Ruski kupci plina iz »sovražnih držav«, članic EU in NATO, bodo morali odpreti rubeljske račune v nesankcionirani ruski banki, na primer v Gazprombank.

Raziskave javnega mnenja centra Levada kažejo, da se je popularnost Putina od januarja pa do danes dvignila z 69 na 83 odstotkov!

Prehod na rusko nacionalno valuto pri plačilu plina je bil objavljen v začetku tega meseca kot odgovor na zahodne sankcije proti Rusiji.

Zaradi te objave je rubelj takoj poskočil z zgodovinsko najnižjih vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom, pri čemer je ruska valuta povrnila skoraj vse izgube, odkar se je kriza v Ukrajini začela pred več kot mesecem dni.

Dolar je bil vreden okoli 83 rubljev pred napadom na Ukrajino 23. februarja, sedaj pa se je po padcu na preko 150 rubljev, znova ustalil na okoli 85 rubljih.

Sedaj pa poglejmo, kako je Evropa odvisna od ruskega plina.

Odgovor je jasen - Evropa je močno odvisna od ruskega plina za ogrevanje in proizvodnjo električne energije.

Ruski plin predstavlja približno 40 odstotkov celotne evropske porabe.

Uvoz plina iz Rusije v EU je letos znašal med 200 in 800 milijoni evrov na dan.

Kaj se bo v EU zgodilo brez ruskega plina?

Evropska komisija je sporočila, da namerava letos zmanjšati odvisnost EU od ruskega plina za dve tretjini in končati odvisnost od ruskih oskrbe »zelo pred letom 2030

Vendar pa ekonomisti pravijo, da ni lahko nadomestiti 1550 teravatnih ur ruskega plina, dostavljenega v EU leta 2021. Evropa ne more hitro nadomestiti pomanjkanja dobave ruskih energentov; zato bo treba omejiti povpraševanje.

To pa pomeni – restrikcije. Vendar do njih ne bo prišlo takoj, pač pa šele konec aprila ali v začetku maja, ko bo potrebno plačati za prečrpan plin.

Če se bo Evropa vseeno odločila opustiti rusko nafto, bi lahko cene surove narasle na 200 dolarjev za sod ali celo višje, opozarjajo analitiki.

Medtem bo povečan uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP oz. LNG) na že tako tesnem svetovnem trgu povzročil ogromen pritisk na cene.

To bi bil velik udarec za evropsko gospodarstvo, ki že tako trpi zaradi visokih cen energije.

Dolgotrajna prekinitev oskrbe z ruskim plinom bi lahko povzročila celo, da bi nekatere države, ki so bolj izpostavljene nihanjem ruskega plina, kot sta Italija in Nemčija, morale sprejeti nujne ukrepe.

Nemški kancler Olaf Scholz je opozoril, da bi prepoved ruskega uvoza energentov povzročila gospodarsko recesijo po vsej Evropi.

Pri tej nespametni politiki v Evropi ostajajo brez ruskega plina, ki ga bodo ZDA - še naprej kupovale od Moskve.

In nato morda prodajale - Evropi?

A to ni vse, posledice bodo tudi globalne.

Obstaja nevarnost svetovne energetske krize. Rusija je po podatkih Mednarodne agencije za energijo največji izvoznik zemeljskega plina na svetu in drugi največji izvoznik surove nafte za Savdsko Arabijo.

Zamenjava ruskega plina za ameriški LNG ne bo lahka. Evropa bo morala kupovati plin na odprtem trgu, kar pomeni, da bo morala plačati več, če bo kupovala od držav, kot sta Katar ali ZDA.

Pomeni tudi, da plin, ki ga kupijo, ne bo šel drugam. Posledica bodo višje cene plina povsod, saj se države borijo za omejene zaloge.

To bo vplivalo tudi na cene nafte.

Rusija v Evropsko unijo dobavlja približno štiri milijone sodčkov nafte na dan. Za razliko od plina, katerega dobavo v večji meri še vedno urejajo dolgoročne pogodbe, je cena nafte nestanovitna in jo določata ponudba in povpraševanje.

Če se bo Evropa vseeno odločila opustiti rusko nafto, bi lahko cene surove narasle na 200 dolarjev za sod ali celo višje, opozarjajo analitiki.

In kdo bo prvi popustil?

Do zdaj so EU in države G7 zavračale zahtevo Rusije, da svoja plačila za plin spremenijo v rublje. Če bo Kremelj zaprl ventile, bo Rusija izgubila od 200 do 800 milijonov evrov za vsak dan embarga.

Vendar bi Rusija lahko del plina preusmerila v Azijo.

Sestanek ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova z voditelji azijskih držav ta teden v kitajskem Tunšiju kaže, da so dogovori o tem že stekli.

Evropa pa se bo verjetno soočila z gospodarsko krizo, ki je ni bilo videti od druge svetovne vojne, saj bi naraščajoče cene energije poslale gospodarstva regije v recesijo.

Francija že tehta različne scenarije, ustavitev plina pa so v Parizu označili za »katastrofo.«

Le odhajajočemu predsedniku vlade na Slovenskem še vedno ni jasno, da v tej bitki navija za poraženo stran.

In da se Rusija na tej točki - upravičeno - ne bo predala.

Janez Janša tako skupaj z ostalimi politiki Evropske unije pridno dela v korist naše skupne - škode.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek