REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»To ni fer!« Evropski letalski prevozniki se pritožujejo, ker za razliko od konkurence ne morejo leteti nad Rusijo

»To ni fer!« Evropski letalski prevozniki se pritožujejo, ker za razliko od konkurence ne morejo leteti nad RusijoKdo se spomni Adrie? Vir: Twitter, posnetek zaslona

V Evropski uniji nekateri počasi ugotavljajo, da jim protiruske sankcije – resno škodijo.

Evropske letalske družbe se vse bolj pritožujejo, da »imajo Kitajci nepošteno konkurenčno prednost, ker lahko letijo nad Rusijo«, medtem ko morajo Evropejci leteti - okoli nje.

EU je namreč prepovedala ruskim letalom polete preko ozemlja Evropske unije, Rusija pa jim je vrnila z isto mero.

A rusko ozemlje je precej večje. In leži na poti, ki so jo do tedaj prečkala evropska letala.

Na letih iz Pariza v Seul »je to plus tri ure letenja,« pravi vodja Air France-KLM Ben Smith, »in če letite s kitajsko družbo, preletite Rusijo. To ni pošteno.«

Od začetka ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini pred enim letom so prevozniki iz Evrope, Kanade in Severne Amerike morali zaobiti Rusijo in so zato delali dolge obvoze, da bi se izognili letenju v ruskem zračnem prostoru.

Bilo je nekoč - danes pa je ljubljansko letališče z najslabšim prometom v Evropi! Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Zdaj so izvršni direktorji evropskih letalskih družb zaskrbljeni, da jih te dodatne milje postavljajo v slabši položaj v primerjavi z azijskimi prevozniki, ki še vedno uporabljajo Rusijo za svoje lete na dolge razdalje.

Evropski, kanadski in ameriški letalski prevozniki so tako prisiljeni leteti na različnih poteh, da bi se izognili Rusiji. Pri daljših letih se porabi več goriva, kar pomeni višje stroške in emisije.

Daljši leti lahko tudi spremenijo tesen urnik letov in kršijo omejitve delovnega časa za letalsko posadko.

Kljub temu pa prevozniki iz več neZahodnih držav, vključno s Kitajsko, še naprej letijo nad ruskim zračnim prostorom, kar jim omogoča hitrejše in cenejše lete do evropskih in severnoameriških destinacij.

Iz Moskve je mogoče danes leteti na okoli 270 destinacij, pred vojno pa na okoli 300.

Razlika ni velika.

Preko letališč v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji, Katarju in drugih držav pa so na voljo povezave naprej.

Evropske letalske družbe so zdaj zaskrbljene, da bodo izgubile veliko dohodkov zaradi vala kitajskih povratnih potovanj, ko se Peking ponovno odpira po letih izolacije iz obdobja COVID-a.

»Zelo težko bo narediti sekundarna kitajska mesta donosna v smislu letenja,« je prejšnji teden za Financial Times dejal Topi Manner, izvršni direktor družbe Finnair.

Zaprtje ruskega zračnega prostora je prizadelo Finnair in preprečilo prizadevanje letalske družbe, da Helsinke spremeni v vozlišče za lete, ki povezujejo severno Azijo z Evropo.

Oktobra se je moralo letalo družbe Asiana Airlines iz New Yorka v Seul ustaviti v Tokiu, da bi se izognili prekoračitvi največjega števila ur letenja posadke.

Kitajske letalske družbe niso edine, ki še vedno uporabljajo ruski zračni prostor. Air India, na primer, leti nad Rusijo za svoje direktne lete iz Indije v Združene države.

Letalski prevozniki Bližnjega vzhoda, kot je Emirates, prav tako še naprej letijo nad Rusijo na svojih severnoameriških progah. Več teh prevoznikov služi tudi ruskim destinacijam.

Nekatere azijske letalske družbe, kot sta Korean Air ali Japan Airlines, so prenehale leteti nad Rusijo, čeprav jim to ni bilo izrecno prepovedano.

Letališče Edvarda Rusjana
Letališče Edvarda Rusjana. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Obvozi pomenijo, da se te letalske družbe soočajo z enakimi težavami glede teže in časa letenja kot njihove zahodne vrstnice.

Oktobra se je moralo letalo družbe Asiana Airlines iz New Yorka v Seul ustaviti v Tokiu, da bi se izognili prekoračitvi največjega števila ur letenja posadke.

K temu lahko dodamo še slovenski vidik – Ljubljana je postala najslabše povezano mesto v Evropi.

Pa k tem ni pripomogel samo bankrot Adrie. Se še spomnimo, kako lahkomiselno so tedanji ministri, med njimi je bila tudi Alenka Bratušek, odgnali kitajskega investitorja iz mariborskega letališča?

Danes bi bila ta destinacija morda ena od redkih hitrih poti iz Evrope na Kitajsko in drugam po svetu.

Toda kitajskim investitorjem so ministri na Slovenskem z lažnimi trditvami prepovedali uporabo celo kitajskih pismenk (ob slovenskih in angleških) na mariborskem letališču in jim delali težave tudi z dovoljenji, dokler niso spakirali kovčke (in svoj denar, ki so ga nameravali vložiti v razvoj lokalnega letališča!) ter - odšli.

Nato je slovenska vlada blizu letališča postavila lakirnico Magne...

No, nadaljevanje zgodbe je znano.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek