REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemško podjetje priznalo, da je podpiralo naciste: Bogastvo iz prisilnega dela

Nemško podjetje priznalo, da je podpiralo naciste: Bogastvo iz prisilnega delaIzkoriščanje prisilnih delavcev je bilo v nacistični Nemčiji običajna praksa, okoli 13 milijonov tujcev pa je bilo prisiljenih delati v tej državi, da bi ublažili odliv delovne sile med drugo svetovno vojno, spominja »The Times«. Vir: Posnetek zaslona, X

Nemška družina Bahlsen, lastniki istoimenskega podjetja, najbolj znanega po svojih piškotih, je priznala, da je med drugo svetovno vojno podpirala nacistični režim in uporabljala prisilno delo, poroča The Times.

Pred petimi leti je družina naročila pregled dejavnosti podjetja v nacistični Nemčiji, potem ko je 31-letna Verena Bahlsen, katere oče Werner vodi podjetje, povzročila škandal s trditvijo, da so bili Bahlsenovi prisilni delavci plačani in da so z njimi dobro ravnali.

Rekla je, da je »srečna, da ima v lasti četrtino ‘Bahlsena’« in da želi kupiti jahte s svojimi dividendami, pri čemer so kritiki hitro poudarili, da njeno bogastvo izvira tudi iz prisilnega dela.

»Bahlsen« se je pozneje opravičil, medtem ko je družina prosila zgodovinarja Manfreda Griegerja in Hartmuta Berghoffa z univerze v Göttingenu, naj preučita zgodovino podjetja med svetovnima vojnama.

Grieger in Berghoff ne le, da sta ugotovila, da je družina Bahlsen podpirala nacistični režim, ampak je imela od njega korist s prisilnim delom.

Ugotovili so, da je podjetje med letoma 1940 in 1945 »zaposlovalo« več takih delavcev, kot je bilo doslej znano, približno 800 ljudi, med njimi pa je bilo največ žensk iz Poljske in Ukrajine.

Kot spominja »Times«, je bilo izkoriščanje prisilnih delavcev običajna praksa v nacistični Nemčiji, okoli 13 milijonov tujcev pa je bilo prisiljenih delati v tej državi, da bi ublažili odliv delovne sile med drugo svetovno vojno.

»Bahlsenovi« prisilni delavci so bili tudi predmet rasne diskriminacije, navaja poročilo.

Poljaki so morali na oblačilih nositi vijoličen in rumen simbol v obliki diamanta s črko »P« (Poljska).

Grieger in Berghoff sta dodala, da so prisilne delavke sicer prejemale nizke plače, majhne obroke hrane in slabo zdravstveno oskrbo.

Po študiji so bili nastanjeni v barakah in izključeni iz javnega življenja. Družabni stiki z Nemci so bili prepovedani, Poljakom, za katere so ugotovili, da so imeli spolne stike z Nemci, pa je grozila usmrtitev.

Družina Bahlsen je sklenila dogovor z vladajočimi nacionalsocialisti, da bi pridobila gospodarske prednosti, vključno s prevzemom zavzete tovarne piškotov v Ukrajini, trdita nemška zgodovinarja.

Trije sinovi ustanovitelja podjetja, ki so sedeli v upravi, so bili tudi člani nacistične stranke, nekateri pa so celo finančno podpirali SS.

Po vojni zahodni zavezniki niso raziskali nacistične preteklosti podjetja in so še naprej kupovali piškote, od katerih je družina Bahlsen še naprej veliko služila.

Berghoff je za »Times« povedal, da je Bahlsen »odvrgel nacionalsocializem kot staro oblačilo in v nekaj tednih so bili vzpostavljeni odlični odnosi z britansko vojsko, ki je tako kot Wehrmacht v velikem številu kupovala Bahlsenove izdelke in pogosto obiskovala tovarno.«

Družina je po teh razkritjih priznala, da si nikoli ni zastavila »očitnega vprašanja, kako je našemu podjetju uspelo preživeti med drugo svetovno vojno?«.

Obljubili so, da bodo ugotovitve vzeli kot del misije za preprečevanje ponavljanja nacističnih zločinov in spodbujanje »kulture spomina«, niso pa se zavezali k finančni kompenzaciji za družine svojih prisilnih delavcev.

Tiskovni predstavnik podjetja je dejal, da je »Bahlsen« v začetku leta 2000 vložil 1,5 milijona nemških mark v uradni sklad nemške vlade za odškodnine za nekdanje prisilne delavce in njihove družine.

Nemčija je skupno izplačala 4,4 milijarde evrov za več kot 1,66 milijona ljudi v skoraj 100 državah in leta 2007 uradno zaključila svoje nadomestilo za prisilno delo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek