Nemčija s Slovenijo ustvari 40 odstotkov celotne trgovine z državami nekdanje Jugoslavije

Nemčija s Slovenijo ustvari kar 40 odstotkov celotne trgovine z državami nekdanje Jugoslavije, zaradi učinkovitih in inovativnih podjetij pa je Slovenija zanimiva za nemške investicije, je v pogovoru za STA povedal predsednik združenja BVMW Mario Ohoven. Ob tem je opozoril, da se EU sooča z velikimi izzivi, ki bi lahko spet privedli do krize.

Mario Ohoven je prvi mož nemškega združenje malih in srednjih podjetij BVMW, ki sodi med največje tovrstne organizacije na svetu. Članice BVMW zaposlujejo več kot 11 milijonov delavcev, letno pa ustvarijo za 190 milijard evrov prihodkov. Združenje ima 300 pisarn v Nemčiji, v katerih deluje več kot 1000 svetovalcev, od pravnih do davčnih. Poleg tega ima združenje 40 pisarn zunaj Nemčije, z združenjem pa bo po novem sodeloval tudi Klub slovenskih podjetnikov. Ohoven je tudi predsednik Evropskega združenja malih in srednjih podjetij CEA-PME.

Kako ocenjujete zdravje evropskega gospodarstva?

Dogajanje v evropskem gospodarstvu je trenutno v senci sedanje politike nizkih obrestnih mer Evropske centralne banke. Če bi se ta odločila za dvig obresti, bi se EU lahko znova znašla v finančni krizi, kot smo ji bili priča pred nekaj leti. Če k temu dodamo še problematiko grških dolgov, so zadeve resne. Zato morajo evropske institucije nujno vzpostaviti rezervni načrt za vzporedno zaščito pred morebitnimi novimi krizami.

Kakšne so razmere v nemškem gospodarstvu, ki velja za motor evropskega?

Nemško gospodarstvo je trenutno v odličnem stanju. Trije temeljni stebri, varnost, blaginja ter inovativnost, so še vedno na zgodovinsko visoki ravni. Kljub temu pa je treba trenutne razmere v EU in negotovo globalno prihodnost jemati resno. Ali bomo ohranili svojo konkurenčnost, je odvisno predvsem od tega, kako se bomo spopadli z izzivom digitalizacije. Ta bo namreč v večji meri zajela vse panoge nemškega gospodarstva in družbe. Izrabiti moramo vse možnosti, pri tem pa upoštevati tudi vsa morebitna tveganja.

Kako poslujejo vaši člani?

Za srednje velika podjetja igra osrednjo vlogo zunanja trgovina. Prosta trgovina predstavlja prednost za vse članice EU, predvsem pa za Nemčijo kot izvoznico. V našem interesu so ponovna pogajanja Evropske komisije z ZDA za sklenitev sporazuma o prosti trgovini. Hrbtenica nemškega gospodarstva so bila in ostajajo srednje velika podjetja, ki predstavljajo kar 99 odstotkov vseh podjetij. Za kar 70 odstotkov inovacij so zaslužna ravno ta podjetja, kar predstavlja več kot polovico bruto domačega proizvoda (BDP) Nemčije, v njih se izobražuje kar osem od desetih mladih.

Kateri so največji izzivi?

Težave, ki jih vidijo naši člani, se pojavljajo zaradi hitrejše rasti obsega socialne države v primerjavi z rastjo gospodarstva. V zadnjih petih letih so se na eni strani izdatki za socialno državo povečali za kar okoli 100 milijard evrov, na drugi strani pa se z rastjo stroškov dela investicije podjetij zmanjšujejo. Pri bruto investicijah je Nemčija že dolgo časa pod investicijskim povprečjem drugih industrijskih držav, kot so npr. ZDA, pa tudi pod povprečjem območja evra. Neto investicijska stopnja je leta 2016 znašala 1,5 odstotka, kar je komaj nad amortizacijsko stopnjo. To pomeni, da se stroji in naprave skoraj do konca amortizirajo, posledično pa pada konkurenčnost.

Kje vidite rešitve?

Da bi srednje velika podjetja več investirala, si želijo oprostitev davka na dobiček pri ponovnem investiranju, odpravo davka na dediščino in nižje stroške energije.

Mnogi pravijo, da nemški finančni sektor ni tako stabilen, kot je npr. realni sektor. Omenjajo se potencialne težave z deželnimi bankami, ki so lahko "nove ciprske ali pa slovenske banke".

Nemške banke so v procesu temeljitega prestrukturiranja, kar pomeni, da so opravile svoje naloge. Trenutno ne vidim nobene nevarnosti ponovne finančne krize Nemčije. Kot veste, je stabilen finančni sektor nujen za financiranje rasti. Z ocenama 'dobro' ali 'zelo dobro' je lastne finančne razmere ocenilo kar 62 odstotkov srednje velikih podjetij. Opazne pa so težave mladih podjetij ali startup podjetij pri pridobivanju bančnih kreditov. Alternativne oblike financiranja so prav zaradi tega še toliko bolj potrebne. V okviru tega društvo BVMW zagovarja sprejetje posebnega zakona za ureditev področja tveganega kapitala, kot tudi ustanovitev nove pravne oblike 'mladih delniških družb', ki naj bi bile prirejena zahtevam t.i. množičnega financiranja.

Kako močno bo brexit udaril po nemškem gospodarstvu?

Velika Britanija predstavlja tretji največji izvozni trg za Nemčijo, od katerega je odvisno približno 750.000 delovnih mest. Strokovnjaki so izračunali, da bodo nemški izvozniki v prihodnjih letih zaradi izstopa Velike Britanije iz EU izgubili do sedem milijard evrov. Zato zagovarjam idejo o t.i. mehkem brexitu, torej o izstopu Velike Britanije iz EU z možnostjo nadaljnjega dostopa do skupnega evropskega trga.

Kaj pa izstop Velike Britanije iz EU pomeni politično?

Tiste evropske države, ki so v različnih finačno-gospodarskih težavah, so z izstopom Velike Britanije iz EU dobile velik vpliv. To pa lahko Nemčijo veliko stane.

Kako nemški gospodarstveniki gledajo na Slovenijo?

Slovenija z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev sodi med manjše trge v Evropi. Kljub temu pa se je v državi razvilo močno gospodarstvo, z učinkovitimi in inovativnimi podjetji, ki so močno prepletena z evropskim gospodarstvom. BDP na prebivalca je višji kot v nekaterih državah srednje Evrope, npr. Češki, Slovaški ali Madžarski. Kot vem, se za Slovenijo v prihodnjih dveh letih pričakuje triodstotno rast BDP. Moč izvoznega gospodarstva in konkurenčnost Slovenije ponazarja izvoz Slovenije, saj ta predstavlja kar 80 odstotkov BDP, kar je res veliko. Povprečje EU namreč znaša slabih 44 odstotkov.

Kljub temu pa Slovenija sodeluje večinoma z jugom Nemčije. Kako razširiti navzočnost na celoten nemški trg?

Drži. Najpomembnejša trgovinska partnerja Slovenije sta južni zvezni nemški deželi Bavarska in Baden-Württemberg. Vendar bi se to dalo popraviti, predvsem z boljšim informiranjem. Da se je znotraj bivše Jugoslavije ravno Slovenija najbolj in najhitreje razvijala ter dosegla že skoraj raven Avstrije ali severne Italije, bi bilo treba opozoriti tudi v severnih in vzhodnih deželah Nemčije. Kot partner stojimo Sloveniji z veseljem na razpolago.

S Klubom slovenskih podjetnikov (SBC) boste sodelovali? Kaj to pomeni za slovenske in nemške podjetnike?

V našem interesu je močnejše sodelovanje s SBC tako na bilateralni, kot tudi evropski ravni. Do sedaj smo že sodelovali z nekaterimi zbornicami v Sloveniji, veleposlaništvom ter določenimi ministrstvi. Prepričan sem, da je SBC zelo dinamična mlada organizacija, ki v najboljši meri uteleša podjetniški duh, sposobnost inovativnosti ter izvozno moč. Zato upamo, da bomo lahko tudi v prihodnje v korist obeh držav še naprej sodelovali, tako na bilateralni ravni kot tudi v okviru evropske zveze srednje velikih podjetij.