REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nekdanji svetovalec Merklove: Nismo ravnali narobe, ker smo sodelovali s Putinom

Nekdanji svetovalec Merklove: Nismo ravnali narobe, ker smo sodelovali s PutinomLars-Hendrik Röller spomni, da tako učinkovite rasti Nemčije ne bi bilo, če ne bi bilo sodelovanja z Rusijo pri dobavi plina, in navaja, da je takrat o tem obstajal družbeni konsenz. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Velja spomniti na dejstvo, da je Merklova lani priznala, da je na mirovnih pogajanjih v Minsku zavestno zavajala rusko stran, saj so zahodni voditelji skupaj s ukrajinskim predsednikom pristopili k pogajanjem z Rusko federacijo s figo v žepu.

Lars-Hendrik Röller, nekdanji glavni gospodarski svetovalec tedanje nemške kanclerke Angele Merkel je dejal, da Nemčija ni ravnala narobe, ko je sodelovala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi si zagotovila velike zaloge poceni plina.

»To nam je pomagalo, da smo dosegali visoke stopnje gospodarske rasti v obdobju 10-15 let in lahko plačevali reči, ki jih drugače ne bi mogli imeti, kar drugače ne bi bilo izvedljivo,« je opozoril Röller v intervjuju za bruseljski portal Politico.

Merklova, ki je bila nemška kanclerka med letoma 2005 in 2021, po odločitvi o postopni opustitvi jedrske energije ni imela druge izbire, kot da stavi na ruski plin, je dejal njen nekdanji svetovalec.

»Lahko razpravljate, ali je bila to prava poteza, vendar je takrat obstajal družbeni konsenz o tem,« je dejal Röller.

Nato je dodal, da bi seveda ravnali drugače, če bi vedeli, kar vedo zdaj.

Merklova je dolgo veljala za zahodno voditeljico, ki najbolje pozna Putina, vendar so njeno politiko kritizirali kot premehko do predsednika Rusije.

Velja tudi spomniti na dejstvo, da je Merklova lani priznala, da je na mirovnih pogajanjih v Minsku zavestno zavajala rusko stran, saj so zahodni voditelji skupaj s ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, nato pa Vladimirjem Zelenskim, pristopili k pogajanjem z Rusko federacijo s figo v žepu.

Tako za Porošenka kot Zelenskega je bil ob podpori Zahoda dejanski cilj pogajanj z Moskvo pridobiti čim več časa za režim v Kijevu, da oboroži ukrajinsko vojsko in da NATO usposobi Ukrajince za vojno z Rusijo.

Nekdanji ukrajinski predsednik Peter Porošenko se je maja letos tudi sam pohvalil, kako je pod okriljem sporazuma iz Minska prenovil ukrajinsko vojsko in jo pripravil na vojno z Rusi.

V resnici naj bi bil namen mirovnih dogovorov v Minsku, po prepričanju Kremlja, pomiriti Kijev z vzhodnimi regijami, ki niso podprle državnega udara leta 2014 pod taktirko Washingtona.

Toda načrti zahodnih sponzorjev ameriške posredniške vojne v Ukrajini in samega ukrajinskega vodstva so bili popolnoma drugačni.

»Ali veste, koliko bataljonov sem imel severno od Kijeva, ko sem postal predsednik? Nobenega, nič. Kaj pa državni proračun? Pod ničlo. Kaj se je zgodilo z delujočimi tanki? Živa žalost in beda,« je našteval nekdanji ukrajinski voditelj medtem ko je opisoval stanje v Ukrajini pred devetimi leti v intervjuju za italijanski časopis Corriere della Sera, objavljenem konec letošnjega maja.

Porošenko je položaj prevzel junija 2014 v okviru prizadevanj ukrajinske vlade, da po državnem udaru, ki ga je orkestriral Washington z vojaško silo zaduši upor v regijah Doneck in Lugansk.

V času, ko je bil Porošenko na čelu Ukrajine, sta bila podpisana dva sporazuma v Minsku.

Njihov domnevni namen je bil umiriti konflikt in ponovno vključiti regijo v ukrajinski politični sistem s široko avtonomijo, ki ni bila nikoli dosežena.

Namesto tega je Porošenko maja 2023 izpostavil, kako se je njegova vlada že leta 2014 odločila oborožiti s pomočjo zahodnih sponzorjev.

»Takoj po podpisu (sporazuma v Minsku) sem povabil inštruktorje Nata, kupil orožje in vozila. V mojem mandatu smo zgradili vojsko,« je dejal.

Nekdanji ukrajinski predsednik je ocenil, da je to Ukrajini omogočilo pripravo na stopnjevanje konflikta z Rusijo.

Medtem je med Ukrajinci širil sovraštvo do rusko govorečega prebivalstva Donbasa.

Še posebej grozljiv je bil njegov govor iz novembra 2014, ko je sodržavljanom, Ukrajincem, obljubil: »Naši otroci bodo hodili v vrtce in šole, njihovi pa bodo čepeli v kleteh (zaradi bombardiranja, ki ga je nad civlinim prebivalstvom Donbasa izvajal neonacistični bataljon Azov).«

Moskva je osem let kasneje sprožila posebno vojaško operacijo zaradi izogibanja Kijeva, da uresniči dogovore iz Minska, nenehnih napadov sil Kijeva in neonacističnih skrajnežev na Doneck in Lugansk ter posega NATO bloka v Ukrajino.

Ruski uradniki so večkrat poudarili, da so bili dogovori iz Minska, ki sta jim botrovala Francija in Nemčija, sklenjeni v slabi veri.

Nekdanji francoski predsednik François Hollande in nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel sta konec leta 2022 v ločenih intervjujih priznala, da je bil cilj teh dogovorov pridobiti čas za Kijev, da se oboroži za spopad z Rusijo.

Naposled so vsi pogajalci, tako ukrajinski kot na strani zahodnih mediatorjev priznali zavajanje ruskih pogajalcev s strani ukrajinske vlade med mirovnimi pogajanji v Minsku.

Nekdanji ukrajinski predsednik je v maju za italijanski časnik Corriere della Sera nakazal tudi izid spopada z Rusijo.

Porošenko je namreč zatrdil, da bo njegova država bodisi zmagala, postala kot Izrael ali pa propadla v stilu Afganistana.

Danes se Porošenku najbrž vse bolj dozdeva, da mu je uspelo realizirati slednje, saj usoda Ukrajine res postaja vse bolj podobna afganistanski.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke