Na strokovni konferenci o vodiku kot gorivu prihodnosti 

Udeleženci strokovne konference o vodiku, ki so jo skupaj organizirali revija Kamion&Bus, Časnik Finance in Kompetenčni center za področje logistike Logins, so se strinjali, da bo vodik kot alternativa baterijskim električnim vozilom v prihodnosti vse bolj priljubljen vir energije.

Na dogodku so številni strokovnjaki s področja predstavili tehnologijo gorivnih celic, pomen vodika v prihodnosti ter razvoj polnilne infrastrukture.  

Gorivne celice s pogonom na vodik omogočajo večji doseg in hitrejše polnjenje, njihova uporaba pa se z zmanjševanjem razlike v ceni počasi a vztrajno povečuje.

Okoljskih izzivov pa kljub vsemu ne more rešiti eno podjetje, ampak je pri tem potrebno sodelovanje vseh deležnikov. Pa bi lahko prvi korak proti bolj zeleni prihodnosti naredili s čistim vodikom?  

Polkovnik Robert Šipec, načelnik sektorja za opremljanje pri MORS je na okrogli mizi, organizirani v okviru konference, dejal, da vodik brezdvomno prihaja, kako hitro se bo razširil po Sloveniji, pa ni odvisno samo od države, ampak od vseh deležnikov. »Samo skupaj lahko krojimo uspešno zgodbo,« je še poudaril.

vodikovacelica.jpg

V Salonitu Anhovo, največjemu slovenskemu proizvajalcu cementa, so prepričani, da prav odprtje prve polnilnice za oskrbo s čistim vodikom pri njih predstavlja temeljni kamen mednarodnega vodikovega ekosistema v regiji Severnega Jadrana.

S polnilnico, pravijo v Salonitu, podpirajo prizadevanja za prehod na čisto ter obnovljivo energijo. 

Dr. Tomaž Vuk, član uprave Salonita Anhovo, je predstavil razvojne načrte cementarne na področju vodikove infrastrukture.

Kot je poudaril, vidijo razogljičenje kot izziv in obenem tudi kot priložnost. »Podjetja in družbe, ki se bomo preoblikovali prvi, bomo imeli konkurenčno prednost, zato je pomembno, da stopimo na to pot,« je poudaril ter dodal, da »če bi v Salonitu samo nadomestili zdajšnje gorivo z vodikom, za razogljičenje ne bi naredili dovolj. Dve tretjini Salonitovih izpustov ogljikovega dioksida namreč izhajata iz surovin, in ne iz goriv. Vodik je zato ena od možnosti, da lahko zajeti ogljikov dioksid spremenimo v novo surovino.« 

Salonit Anhovo se z uvajanjem naprednih rešitev uvršča med vodilna slovenska podjetja na področju zelenega prehoda. »Tudi zato smo si zadali ambiciozen načrt, da bo naša proizvodnja ogljično nevtralna do leta 2035, kar je skladno oziroma prej kot je to načrtovano za energetsko intenzivne sektorje evropske industrije, ki bi lahko po nekaterih ocenah dosegli ogljično nevtralnost med letoma 2035 in 2045,« je še poudaril Vuk.  

Dr. Blaž Likozar iz Kemijskega inštituta je ob tem dodal, da so za »lažji prehod na nizkooglično gospodarstvo pilotni projekti eden od glavnih elementov, s katerimi bi se morali v Sloveniji bolj intenzivno ukvarjati.«