REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Moskva: EU nam lahko zavida, tudi Svetovna banka priznala, da smo najmočnejši v Evropi

Moskva: EU nam lahko zavida, tudi Svetovna banka priznala, da smo najmočnejši v EvropiPo podatkih Svetovne banke je rusko gospodarstvo konec leta 2022 po ključnem kazalniku BDP, pariteti kupne moči, postalo največje v Evropi, pred Nemčijo. Vir: Posnetek zaslona, X

»Konec leta 2022 smo bili po pariteti kupne moči prva država v Evropi, letos poleti pa smo v celoti nadomestili lanski padec. Konec leta 2023 pričakujemo 2,8-odstotno rast BDP, medtem ko se Evropska unija sooča z upadom proizvodnje in kroničnim proračunskim primanjkljajem,« pravi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Uradniki Evropske unije zdaj skrbno molčijo o resničnem gospodarskem položaju v EU, ki je posledica sankcijske politike Bruslja proti Rusiji, je v sredo dejala Zaharova v odzivu na izjavo voditelja evropske diplomacije Josepa Borrella, ki je zatrdil, da ni res, da sankcije nimajo učinka.

Zaharova je spomnila javnost na realne kazalce ruskega gospodarstva, ki se je za razliko od evropskega uspelo prilagoditi novim razmeram, se preusmeriti na nove trge in kljub negativnim napovedim Zahoda letos celo zabeležiti rast.

Na primer, po podatkih Svetovne banke je rusko gospodarstvo konec leta 2022 po ključnem kazalniku BDP, pariteti kupne moči, postalo največje v Evropi, pred Nemčijo.

Zato po njenih besedah ​​Evropejci »imajo o čem molčati«, saj, spomni, »z drugim četrtletjem 2023 je gospodarska rast v EU dokončno 'pogrnila' - je tako rekoč na ničli«.

»V Nemčiji, nekoč 'lokomotivi' gospodarstva EU, je BDP v tretjem četrtletju padel za 0,4 odstotka, industrija pa je septembra 2023 zdrsnila za 3,7 odstotka.

Večina držav EU ima kronične proračunske primanjkljaje in previsok javni dolg (v EU v celoti znaša 83,5 odstotka BDP, v nekaterih državah pa preko 140 odstotkov). Največje breme sankcij v EU so nase prevzele evropska avtomobilska industrija, kemična in farmacevtska industrija, proizvodnja kovin, mineralnih gnojil, celulozne in papirne industrije ter cementa.

Po podatkih Eurostata je avgusta 2023 industrijska proizvodnja v EU v primerjavi z enakim obdobjem lani padla za 4,4 odstotka in podjetniki pričakujejo nadaljnji upad. Deindustrializacijo Evrope poslabšuje prenos proizvodnje iz EU v ZDA navaja Zaharova.

»Rusija pa se je, v nasprotju z EU prilagodila izzivom, ki so ji jih prinesle sankcije,« poudarja Zaharova.

»Brezposelnost (v Rusiji) je zgodovinsko nizka - tri odstotke. To je dvakrat manj kot v EU. Rusija je še letos poleti v celoti nadomestila lanski padec. Konec leta 2023 pričakujemo rast BDP v višini 2,8 odstotkov. V devetih mesecih leta 2023 je industrija zrasla za 3,3 odstotka. Posebno rast je opaziti v visokotehnološkem sektorju. Proizvodnja motornih vozil, o kateri je Borrell leta 2022 ponosno pisal, češ da je (v Rusiji) v 'globokem padcu', se je v tretjem četrtletju letos povečala za skoraj 1,5-krat. Proizvodni obrati, ki so jih zapustila zahodna podjetja, torej niso prazni.«

Tiskovna predstavnica še ugotavlja, da se je tudi energetski sektor zelo dobro prilagodil novim razmeram.

»Izvoz se preusmerja v prijateljske države. Pobuda G7 in EU za uvedbo zgornje meje cen ruske nafte in naftnih derivatov ne deluje. Proizvodnja premoga je dosegla rekord. Zaradi padca izvoza plina po plinovodih zaradi terorističnega napada na Severni tok, ki ga Zahodnjaki odkrito prikrivajo, strmo narašča pospešena dobava našega utekočinjenega plina v tujino. Hkrati pa se je industrija Evropske unije prisiljena zanašati na plin iz ZDA, kar je zanjo tri do štirikrat dražje kot za ameriške proizvajalce«.

Ena od posledic sankcij je bila »popolna strateška rekonstrukcija ruskih zunanjih gospodarskih odnosov«, pravi Zaharova.

»Kar je ostalo od blagovne menjave Rusije z vsemi državami EU, je danes enkrat manj od blagovne menjave Rusije z eno samo državo - Kitajsko. Delež EU v ruski trgovini je 16 odstotkov, delež Kitajske pa 31 odstotkov

Letos bo, ko gre za Kitajsko, kazalnik »presegel 200 milijard dolarjev, medtem ko je leta 2021 znašal 140,7 milijarde«.

»Trgovina s partnerji v EAEU (Evroazijska gospodarska unija) in SCO (Šanghajska organizacija za sodelovanje) tako raste, da bo številka dvomestna

Zaradi vsega tega lahko »gospodarstvo Evropske unije samo zavida 'krizo', ki je doletela Rusijo«, je s kančkom cinizma sklenila Zaharova.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek