Kmetje proti "mešetarjenju" s kmetijskimi zemljišči zaradi Magne

Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maribor, Ptuj in Murska Sobota ter Sindikat kmetov Slovenije so danes izrazili odločno nasprotovanje "mešetarjenju" s kmetijskimi zemljišči zaradi investicije Magne. Ne strinjajo se z neuradnimi informacijami, da naj bi Perutnini Ptuj predčasno podaljšali najem več kot 4000 hektarjev zemlje.

V zameno za predčasni odstop od najema 34 hektarjev državnih zemljišč v Račah, ki naj bi jih država predala kmetom v zameno za zemljišča, kjer se bo v Hočah gradil proizvodni obrat Magne, naj bi Perutnina Ptuj in PP Agro po njihovih informacijah zahtevala predčasno podaljšanje najemnih pogodb za preostalih 4000 hektarjev zemljišč, ki jih imajo trenutno v najemu pri skladu kmetijskih zemljišč.

"To se nam zdi nedopustno, saj gre za najbolj kakovostna kmetijska zemljišča," je na novinarski konferenci v Orehovi vasi povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da "slovenska vlada skupaj z vodstvom Perutnine Ptuj nedopustno mešetari s slovenskimi državnimi kmetijskimi zemljišči v času, ko poteka javna razprava o spremembah v slovenski kmetijsko-zemljiški politiki".

"Nedopustno je, da se lahko v ozkih krogih, mimo vednosti javnosti, dogovarjajo o tako zelo pomembnih vprašanjih za slovensko kmetijsko politiko. Kmetje nikoli nismo nasprotovali investicijam, ki prinašajo nova delovna mesta. Postavlja pa se veliko vprašanje, ali je potrebno za to žrtvovati najboljša kmetijska zemljišča, ko imamo na razpolago veliko degradiranih površin, za katere ne najdemo ustrezne namembnosti," je dodal.

Pogojevanje Perutnine Ptuj za predčasno podaljšanje najema 4000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki bi jih v kmetijsko gozdarski zbornici radi raje namenili družinskim kmetijam, je po besedah predsednika sveta območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ptuj Milana Unuka "nepošteno" do kmetov, vlade in sklada kmetijskih zemljišč.

Podobno sta povedala tudi predstavnika območnih enot Maribor in Murska Sobota. "Tudi v Prekmurju smo kritični, ne do Magne, ampak do tega, kar se dogaja okoli kmetijskih zemljišč," je povedal predstavnik slednje Franc Küčan. "Ne moremo se strinjati, da nekdo v zameno za 34 hektarjev dobi ugodnost za 4000 hektarjev na območju, kjer je več kot 50 odstotkov kmetij usmerjenih k temu, da bi to zemljo prevzelo," je pojasnil.

"Nasprotujemo mešetarjenju z zemljo, s skritimi pogodbami," je še povedal in poudaril, da so omenjena zemljišča v državni lasti, zato lahko država dela z njimi kar želi, "ne da bi morala dajati posebne bonitete delniškim družbam".

Po podatkih kmetijsko gozdarske zbornice ima Perutnina Ptuj v zakupu 2763 hektarjev zemljišč sklada kmetijskih zemljišč do leta 2018, PP Agro pa še 1139 hektarjev do leta 2020 ali 2022. S slednjim se je država uspela dogovoriti, da pri 34 hektarjih v Račah predčasno odstopi od najema in ta zemljišča naj bi predali kmetom, ki bodo zaradi Magne izgubili zemljišča v Hočah.

Kaj je PP Agro dobil v zameno za ta korak, uradno ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi v zameno dobi predčasno podaljšanje za preostalih 4000 hektarjev za še dodatnih deset let.

V Perutnini Ptuj so zaenkrat potrdili le prvi del dogovora. "Z zavedanjem širšega pomena prihoda Magne v Slovenijo se je Perutnina Ptuj za namene te strateške investicije odpovedala zakupu manjšega dela, to je 34 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih ima na tem območju v upravljanju in najemu," so danes povedali za STA. Na vprašanje, kaj so dobili v zameno, (še) niso odgovorili.