REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajci množično zavračajo ameriške obveznice: Ali se Peking pospešeno pripravlja na gospodarsko vojno z ZDA?

Kitajci množično zavračajo ameriške obveznice: Ali se Peking pospešeno pripravlja na gospodarsko vojno z ZDA?Poteze kitajskih lastnikov bi lahko zrušile vrednost ameriških državnih obveznic, prisilile vlado v Washingtonu, da morebitnim strankam ponudi višje obresti za vrednostne papirje ZDA in tako podražijo zadolževanje ameriške države. Vir: Posnetek zaslona, X

Od začetka leta so kitajski gospodarski subjekti likvidirali rekordno količino ameriških državnih obveznic v vrednosti najmanj 53 milijard dolarjev.

Izračuni na podlagi podatkov ameriškega finančnega ministrstva kažejo, da je Ljudska republika Kitajska v prvih štirih mesecih letošnjega leta prodala ameriških državnih obveznic v rekordni vrednosti 53,3 milijarde dolarjev.

Obenem so se belgijski gospodarski subjekti, ki domnevno hranijo v svojih trezorjih znatne količine vrednostnih papirjev v lasti kitajskih bank in podjetij, znebili dodatnih 22 milijard dolarjev ameriških državnih obveznic.

Te poteze kitajskih lastnikov bi lahko zrušile vrednost ameriških državnih obveznic, prisilile vlado v Washingtonu, da morebitnim strankam ponudi višje obresti za vrednostne papirje ZDA in bi tako podražile zadolževanje ameriške države.

Kitajska se zadnjih nekaj let, zlasti od leta 2016 naprej, nenehno prizadeva znebiti se ameriških državnih obveznic.

Avgusta 2023 je imela Kitajska brez Hongkonga za 805 milijard dolarjev ameriških državnih obveznic, kar je bilo kar 40 odstotkov manj kot desetletje prej.

Februarja letos je ta številka še padla na 775 milijard.

Na vrhuncu, leta 2013, so imeli kitajski gospodarski subjekti v lasti ameriške državne obveznice v vrednosti kar 1,31 bilijona dolarjev.

Kitajska je bila takrat največja ameriška upnica, ta naslov pa je pridobila s tem, da je prehitela Japonsko, ki je vojaško-politična zaveznica Washingtona in je bila do tedaj desetletja nesporno vodilna pri posesti ameriških dolžniških instrumentov.

Japonska je seveda zdaj spet na upniškem prestolu po tem, ko se je Kitajska znebila skoraj polovice svojih ameriških obveznic, bodisi s poplačilom ob zapadlosti ali prodajo, je Tokio zdaj sam na tem položaju z 1,15 bilijona dolarjev ameriških vrednostnih papirjev.

Številni analitiki, predvsem zahodni in japonski, so do nedavnega ponavljali mantro, da naj bi se kitajske državne banke znebile ameriških državnih obveznic, saj so pod pritiskom vlade v Pekingu, da podprejo domačo valuto juan, torej da jo rešijo od drsenja navzdol, za kar je pomemben instrument prodaja tujih obveznic in valut v cilju nakupa juanov.

Kitajska valuta po njihovih navedbah preživlja krizo zaradi upočasnitve gospodarske rasti, zlasti v času pandemije covida-19, pa tudi zaradi globokih pretresov v ogromnem gradbenem sektorju in trgovini z nepremičninami ter vse večjega umika tujega kapitala.

So pa te dni mediji v Vzhodni Aziji, navdihnjeni s poročanjem ameriške tiskovne agencije Bloomberg, ki poudarja, da v istem obdobju, od leta 2015, predvsem pa od leta 2016 naprej, rastejo tudi kitajske naložbe v nakupe zlata, končno pišejo tudi o tem, da je osvoboditev od ameriških obveznic motivirana z geopolitičnimi trenji z ZDA in željo vlade v Pekingu, da zmanjša odvisnost od posesti v ameriški valuti.

To pomeni, da so kitajske rezerve zlata na najvišji ravni doslej, kar skupaj s prodajo ameriških obveznic pomeni, da se Peking pripravlja na nadaljnjo gospodarsko vojno in morda celo oborožen spopad z ZDA.

In res, najbrž ni naključje, da se kitajska likvidacija ameriških obveznic in intenzivnejše vlaganje v zlate rezerve začne prav v proračunskem letu 2015, ko je treba upoštevati, da je leto prej, po vrnitvi Krima Rusiji, padla pod sankcije kolektivnega Zahoda.

Jasno je tudi, da si Kitajska in Rusija vzajemno in v sodelovanju s tretjimi državami zadnja leta vse intenzivneje prizadevata za uveljavitev trgovanja v svojih nacionalnih valutah, brez posredovanja dolarja, zaradi česar sta izpostavljeni nadzoru in sankcijam s strani ameriških finančnih organov.

Gre za proces dedolarizacije, ki je še posebej dobil zagon po izključitvi Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT leta 2022 zaradi njene intervencije v Ukrajini.

To, pa tudi dejstvo, da so zahodne vlade zasegle zlato, obveznice in denar v ruskem lastništvu ter zagrozile, da jih bodo usmerile na račun vlade v Kijevu, je nedvomno sprožilo alarm v Pekingu, ki je tudi sam izpostavljen nizu gospodarskih in tehnoloških sankcij s strani ZDA in ameriških vojaško-političnih lakajev.

Neodvisni analitiki poleg poslabšanja medsebojnih političnih odnosov med ZDA in Kitajsko ter vse večje nevarnosti vojaškega spopada med jedrskima silama zdaj kot enega od vzrokov za razprodajo ameriških obveznic omenjajo tudi verjeten strah v Pekingu pred možnostjo, da bi lahko zaupanje v ameriške obveznice kmalu upadlo zaradi dejstva, da ameriški deficit nenadzorovano raste in iz leta v leto podira negativne rekorde.

To pomeni, da bi lahko takšna kriza zaupanja v bližnji prihodnosti privedla do občutnega padca vrednosti ameriških obveznic, zato je tudi s povsem ekonomskega vidika znebiti se jih – povsem smiselno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke