REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako lahko Trumpove carine opustošijo severnoameriške avtomobilske dobavne verige

Kako lahko Trumpove carine opustošijo severnoameriške avtomobilske dobavne verige

Fordov izvršni direktor Jim Farley je na nedavni investitorski konferenci v New Yorku opozoril, da bi uvedba visokih carin na uvoženo blago »naredila v ameriški industriji luknjo, kakršne še nismo videli«.

Dobavne verige ameriških avtomobilov so že leta tesno povezane z obema sosednjima državama. Preden je avtomobil sestavljen, lahko njegovi deli večkrat potujejo med Združenimi državami, Mehiko in Kanado.

Zaradi ameriških carin za Mehiko in Kanado se bojijo motenj v dobavnih verigah v Severni Ameriki in višjih cen avtomobilov.

»Priča smo velikim stroškom in kaosu,« je dejal Farley.

VEČ AMERIŠKIH POTROŠNIKOV SI NE MORE PRIVOŠČITI NOVEGA AVTOMOBILA

V delavnici podjetja Alian Plastics v Monterreyu na severu Mehike se stopljena plastika iz Združenih držav vbrizgava v votlino kalupa za izdelavo plastičnih avtomobilskih delov, kot so žarometi.

Felipe Villarreal, generalni direktor podjetja, je za Xinhua povedal, da bodo ti plastični deli po končani proizvodnji poslani v Združene države, kjer bodo sestavljeni, nato pa se bodo vrnili v Mehiko za sestavo celotnega vozila. Na koncu bo vozilo izvoženo v Združene države Amerike.

»Ta proces je utelešenje tesnega sodelovanja v celotni verigi severnoameriške avtomobilske industrije,« je dejal Villarreal.

»Namesto da bi podjetja plačevala za materiale in stroške predelave, bi lahko zdaj na vsakem koraku veljale carine v višini od 15 do 25 odstotkov, kumulativne stopnje pa bi lahko znašale do 70 odstotkov,« je dejal Villarreal.

Kljub trditvam Washingtona, da dodatne carine ščitijo ameriške avtomobile, povsem ameriško izdelan avtomobil preprosto ne obstaja.

Danes avtomobilski proizvajalci pri izdelavi avtomobilov uporabljajo svetovne vire. Celo Fordov pickup F-150, ki je že več kot 40 let najbolje prodajani tovornjak v ZDA, dobi manj kot polovico delov iz ameriških tovarn.

Ford ima tovarno motorjev v Chihuahui ter dve tovarni za stiskanje in sestavljanje v Cautitlanu in Hermosillu v Mehiki ter tovarno za sestavljanje v Oakvillu v Kanadi.

Lani je bilo v ZDA uvoženih približno 8 milijonov avtomobilov.

Mehika je bila vodilna partnerica pri uvozu avtomobilov v ZDA, saj je poslala približno 3 milijone vozil. Na četrtem mestu je Kanada, ki je v ZDA izvozila približno 1,1 milijona vozil.

Anderson Economic Group s sedežem v Michiganu ocenjuje, da bi carine najcenejšim avtomobilom v ZDA dodale od 2.500 do 5.000 ameriških dolarjev, medtem ko bi se cene nekaterih uvoženih avtomobilov lahko zvišale za 20.000 dolarjev.

Fordov izvršni direktor Jim Farley je na nedavni investitorski konferenci v New Yorku opozoril, da bi uvedba visokih carin na uvoženo blago »naredila v ameriški industriji luknjo, kakršne še nismo videli«.

Gary Clyde Hufbauer, nerezidenčni višji sodelavec na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo, je za Xinhua povedal, da se bodo cene avtomobilov zvišale za 4000 dolarjev na vozilo, številna podjetja pa naj bi poročala o nizkih dobičkih ali izgubah.

Višji stroški bodo terjali svoj davek. Pred desetletjem si 20 odstotkov ameriških potrošnikov z najnižjimi dohodki ni moglo privoščiti novega avtomobila. Danes si jih lahko privošči 40 odstotkov, pravi Venkatesh Prasad, višji podpredsednik za raziskave pri Centru za avtomobilske raziskave.

ZMANJŠANJE ŠTEVILA DELOVNIH MEST »BI BILO NEIZOGIBNO«

Proizvodnja avtomobilov v ZDA se v zadnjem desetletju vztrajno zmanjšuje. Podatki ameriškega ministrstva za trgovino kažejo, da so lani v ZDA izdelali le 1,7 milijona dokončanih vozil, kar je manj kot leta 2014, ko so jih izdelali več kot 4 milijone.

Ker je upad posledica različnih dejavnikov, vključno z naraščajočimi stroški, ostrejšo svetovno konkurenco in počasnim prehodom na električne avtomobile, bodo carine za oživitev domače proizvodnje verjetno imele negativen učinek.

Tudi če bi svetovni proizvajalci avtomobilov pod grožnjo carin preusmerili več proizvodnje v Združene države - kar si želi Washington -, bi potrebovali veliko jekla in aluminija.

Vendar so Združene države Amerike 12. marca začele uvajati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija.

Analitik družbe Gimme Credit Jay Cushing opozarja, da bi lahko dodatne carine na jeklo in aluminij povečale stroške ameriških vozil za do 1.500 dolarjev.

Skupina Anderson Economic Group ocenjuje, da bi carine, uvedene na aluminij in jeklo, lahko zvišale cene električnih vozil za do 2.500 dolarjev.

Če se bodo cene avtomobilov še naprej zviševale, bosta proizvodnja in zmanjšanje števila delovnih mest v ameriški avtomobilski industriji »neizogibna«, je dejala skupina.

Flavio Volpe, predsednik kanadskega združenja proizvajalcev avtomobilskih delov, opozarja, da bi lahko globoko integrirana severnoameriška avtomobilska industrija propadla.

»Vsi vemo, da ne morete izdelati avtomobila, če vsi deli ne prispejo pravočasno, zato bo moral nekdo plačati, bodisi proizvajalec avtomobilov, dobavitelj delov ali na koncu potrošnik,« je dejal Volpe.

Kanadski dobavitelji avtomobilov imajo 156 tovarn v 18 ameriških zveznih državah, ki zaposlujejo 50.000 ameriških delavcev, je dejal. »Smo ameriški vlagatelji in ameriški delodajalci; ne odrežite si nosa, da bi se znebili svojega obraza.«

AVTOMOBILSKI PROIZVAJALCI SE TRUDIJO DRŽATI KORAK S ČASOM

V avtomobilski industriji narašča zaskrbljenost zaradi negotovosti ameriške carinske politike, zato tako mali proizvajalci kot svetovni velikani pripravljajo svoj »načrt B« za premagovanje morebitnih motenj in zaščito svojih dejavnosti.

»Sestajamo se, da bi opredelili strategije, tako kot smo to storili med pandemijo COVID-19. Razpravljali smo o vsem, od tehničnih zaustavitev do upravljanja zaposlenih v primeru uresničitve carinskih groženj,« je povedal Manuel Montoya, generalni direktor avtomobilskega grozda Nuevo Leon.

Finančni direktor podjetja General Motors Paul Jacobson je nedavno dejal, da se je podjetje pripravljeno prilagoditi kratkoročnim carinam, vendar se bo soočilo z večjimi izzivi, če bodo carine veljale dlje časa.

»Če postanejo trajne, bo treba razmisliti o celi vrsti različnih stvari v smislu, kam razporediti obrate, ali jih preseliti itd.,« je dejal.

Skupina Anderson Economic Group ocenjuje, da bi carine, uvedene na aluminij in jeklo, lahko zvišale cene električnih vozil za do 2.500 dolarjev.

Običajno avtomobilski proizvajalci vsako leto zgodaj začnejo načrtovati in preizkušati modele za naslednje leto. Vendar so številna severnoameriška podjetja letos še vedno zadržana, saj je razvoj modelov za leto 2026 še vedno zadržan.

Po podatkih družbe S&P Global Mobility bo carinska negotovost verjetno odložila odločitve o naložbah, razvoju in proizvodnji vozil. Ameriški avtomobilski trg bi se lahko še bolj ločil od drugih svetovnih trgov.

Ameriški protekcionizem je v svetovnem merilu v velikem nasprotju z naraščajočim trendom regionalnega sodelovanja, je dejal Montoya. »Vidimo, da regije, kot sta Evropa in Azija, krepijo svoje vrednostne verige, ker je to najučinkovitejše. Če se izoliramo, je to neuspešno.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke