Junckerjev načrt doslej spodbudil za 256 milijard evrov naložb

Naložbeni načrt za Evropo oz. Junckerjev načrt je po ocenah doslej spodbudil za 256,1 milijarde evrov od načrtovanih 315 milijard evrov skupnih naložb. Iz sklada EFSI so za projekte v članicah EU odobrili za 51,1 milijarde evrov garancij, je danes sporočila Evropska komisija.

Po podatkih, ki jih je ta teden predstavila Evropska investicijska banka (EIB), je bilo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki je temelj naložbenega načrta, za infrastrukturne projekte in programe financiranja malih in srednje velikih podjetij, ki se zdaj izvajajo v vseh 28 državah članicah, odobrenih za 51,1 milijarde evrov garancij. Po ocenah bo 539.600 malih in srednje velikih podjetij dobilo boljši dostop do financiranja.

Največ naložb, gledano kot delež bruto domačega proizvoda (BDP), je načrt spodbudil v Estoniji, Grčiji, Bolgariji, na Portugalskem in v Španiji.

Slovenija je v okviru naložbenega načrta do novembra letos po podatkih Evropskega parlamenta prejela 59 milijonov evrov, to pa naj bi spodbudilo 490 milijonov evrov dodatnih naložb.

Evropski parlament je ta teden potrdil podaljšanje obstoja EFSI - ki je bil vzpostavljen leta 2015 za obdobje treh let z namenom mobilizirati vsaj 315 milijard evrov naložb v realno gospodarstvo - do leta 2020.

"Doslej odobrene naložbe, podprte z EFSI, bodo do leta 2020 povečale BDP za 0,7 odstotka in ustvarile skoraj 700.000 delovnih mest. S potrditvijo EFSI 2.0 pa bo ustvarjenih še več delovnih mest," je v današnjem sporočilu zapisal podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost. Dodal je, da se je naložbeni načrt izkazal za učinkovitega predvsem pri financiranju malih in srednje velikih podjetij.