Javne finance leto začele s presežkom

Javne finance so leto začele s presežkom. V prvem četrtletju je ta dosegel 60 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP. V prvem trimesečju lani je beležila še primanjkljaj v višini 110 milijonov evrov oz. 1,1 odstotka BDP. Javni dolg se je medtem v prvem letošnjem četrtletju povečal na 75,1 odstotka BDP, je danes objavil statistični urad.

Ugodna gibanja v javnih financah se tako nadaljujejo, Slovenija pa je že četrto trimesečje zapored ustvarila javnofinančni presežek. V zadnjem lanskem trimesečju je ta znašal 41 milijonov evrov oz. 0,4 odstotka BDP, v tretjem lanskem četrtletju 16 milijonov evrov oz. 0,1 odstotka BDP in v drugem trimesečju lani 66 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP.

Potem ko je ob visoki gospodarski rasti država lani prvič v času osamosvojitve leto končala z izravnanimi javnimi financami oz. z minimalnim presežkom v višini 0,03 odstotka BDP, naj bi letos po vladnih pričakovanjih presežek dosegel 0,2 odstotka BDP. Po trenutnih podatkih je tako na dobri poti k cilju.

K pozitivnemu javnofinančnemu saldu v prvem trimesečju leta so po pojasnilih statističnega urada v največji meri prispevali visoki prihodki države. Ti že peto četrtletje zapored rastejo bistveno hitreje od izdatkov. V prvih treh mesecih letos so se glede na enako obdobje lani zvišali za 6,1 odstotka na nekaj manj kot 4,58 milijarde evrov.

Rast skupnih davčnih prihodkov je bila ob tem 7,7-odstotna in tako visoka ni bila že od drugega četrtletja 2008. Država je tako v prvem četrtletju letos pobrala za 165 milijonov evrov več davčnih prihodkov kot v enakem lanskem obdobju.

Med pomembnejšimi kategorijami davčnih prihodkov so se glede na isto lansko obdobje najbolj povečali prihodki od davkov na proizvode, in sicer za 7,7 odstotka, znotraj tega pa predvsem prihodki od davka na dodano vrednost, ki so medletno poskočili za 10,4 odstotka. To je bila po pojasnilih statistikov najvišja četrtletna rast prihodkov od DDV po letu 2013. Prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje so bili višji za 7,8 odstotka, rast prihodkov od dejanskih socialnih prispevkov pa se je nekoliko umirila in dosegla 4,3 odstotka.

Skupni javnofinančni izdatki so bili v letošnjem prvem četrtletju medtem z nekaj manj kot 4,52 milijarde evrov za 2,1 odstotka višji kot v lanskem prvem četrtletju, vendar je bila njihova rast podobno kot v zadnjih štirih četrtletjih precej nižja od rasti prihodkov.

K rasti izdatkov so prispevale vse pomembnejše kategorije izdatkov, razen obresti. Izdatki za obresti so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani namreč ob ugodnih razmerah na finančnih trgih in ukrepih za prestrukturiranje dolga z menjavo dolarskih za evrske obveznice znižali za 12,5 odstotka.

V primerjavi z enakim četrtletjem lani so se med tekočimi izdatki najbolj zvišali izdatki za sredstva za zaposlene (za 4,9 odstotka), za vmesno potrošnjo (za 2,4 odstotka) in za socialna nadomestila (za dva odstotka). Rast bruto investicij v osnovna sredstva je bila z 9,7 odstotka višja kot v zadnji polovici 2017. Višji so bili tudi izdatki za subvencije, rast je dosegla 9,2 odstotka.

Javni dolg je konec prvega četrtletja letos navzlic presežku v javnih financah dosegel malenkost manj kot 33 milijard evrov, kar je bilo za 1,14 milijarde evrov več kot konec leta 2017. V deležu od BDP se je javni dolg povečal za 1,5 odstotne točke na 75,1 odstotka BDP.

Razlog za povečanje je zadolževanje državnega proračuna. Dolg centralne države je dosegel 32,44 milijarde evrov oz. 73,8 odstotka BDP. V primerjavi z zadnjim trimesečjem 2017 se je povečal za 1,14 milijarde evrov oz. 1,5 odstotne točke. Dolg lokalnih skupnosti je bil pri 767 milijonov evrov oz. 1,7 odstotka BDP, dolg pokojninske in zdravstvene blagajne pa je bil še vedno minimalen. Dosegal je le 0,8 milijona evrov.

Javni dolg naj bi se sicer letos ob koncu leta dosegel okoli 32,3 milijarde evrov, zaradi nadaljevanja močne gospodarske rasti v deležu od BDP pa tako upadel pod 70 odstotkov BDP.