REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Italijanski medij: Petrodolar je že postal preteklost

Italijanski medij: Petrodolar je že postal preteklostSrečanja kitajskega predsednika Ši Džinpinga z voditelji Bližnjega vzhoda leta 2022, piše italijanski portal, so pripravila teren za ključno spremembo v eni najpomembnejših svetovnih regij, ki so jo doslej obvladovale ZDA. Vir: Posnetek zaslona, X

Leta 2019 sta Peking in Caracas postavila temelje za izvoz venezuelske nafte na Kitajsko v zameno za juan, saj je Venezuela že leta pod sankcijami ZDA, piše v članku »Je povezava med dolarjem in nafto razpadla?« italijanska spletna stran Sinistrainrete, specializirana za področje diplomacije in mednarodne politike.

Le nekaj mesecev prej je vlada Bolivije začela pogajanja z Rusijo o ureditvi pogojev dvostranske trgovine v rubljih in petri, digitalni valuti, ki so jo ustvarile venezuelske oblasti.

Januarja 2021 sta kitajski zunanji minister Wang Yi in njegov iranski kolega Javad Zarif podpisala sporazum, s katerim se je Peking zavezal, da bo v naslednjih 25 letih v iransko gospodarstvo vložil 400 milijard dolarjev, kar vključuje velike pošiljke nafte.

Velik del dobav iranske surove nafte se plača v juanih, je potrdil iranski minister za gospodarstvo Ehsan Khandouzi. Sporazum z Iranom načrtuje kitajske naložbe v ključne sektorje, kot so promet, kreditiranje, telekomunikacije in zdravstvo, ter znatno poglobitev vojaškega sodelovanja in obveščevalnih dejavnosti.

New York Times poudarja, da bi ta »sporazum lahko spodkopal prizadevanja ZDA, da obdržijo Iran v stanju mednarodne izolacije, in okrepil vpliv Kitajske na Bližnjem vzhodu.«

Kitajsko-iransko celovito strateško partnerstvo ni več osamljena epizoda, temveč bistvena sestavina »partnerske diplomacije«, ki jo Peking razvija prek bilateralnih sporazumov, sklenjenih z različnimi državami na Bližnjem vzhodu in v Perzijskem zalivu, regiji, kjer so imele ZDA odločilen vpliv doslej...

Kot spominja italijanska spletna stran, je Ši Džinping decembra 2022 v okviru vrha Sveta za sodelovanje med Kitajsko in Zalivom (GCC) obiskal več držav Bližnjega vzhoda.

Kitajski voditelj je nato izjavil, da bo »v naslednjih treh do petih letih Kitajska skupaj z državami GCC sodelovala pri ustvarjanju nove paradigme večdimenzionalnega energetskega sodelovanja,« v skladu s katero bo Ljudska republika Kitajska še naprej uvažala velike količine nafte iz članic GCC-ja in se bo zavezala k nakupu večjih količin utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ta platforma pa predvideva trgovanje v juanih.

Ta srečanja kitajskega voditelja so bila na Zahodu in zahodnih medijih relativno neopažena, poudarja italijanski medij.

Toda pripravila so temelj za razveljavitev sporazuma, podpisanega 14. februarja 1945, le štiri dni po koncu konference v Jalti, med ameriškim predsednikom Franklinom Rooseveltom in savdskim kraljem Abdulazizom, ki je ZDA dajal pravico do izkoriščanja savdskih naftnih virov v zameno za »vojaško zaščito Savdske Arabije«.

William Engdahl je o tem zapisal: »Roosevelt je živel dovolj dolgo, da je Rockefellerjem zagotovil neprecenljivo prednost - ekskluzivne pravice do vse savdske nafte.«

Ta odločitev je močno pogojevala zunanjo politiko ZDA v naslednjih desetletjih.

Pravzaprav je ZDA omogočil nadzor nad svetovnim gospodarstvom. Nafta je postala primarni energetski vir, ameriška energetska podjetja v lasti Rockefellerja pa so okrepila svoj položaj v povojnem redu.

Junija 1974, po naftnem šoku, je Richard Nixon prosil savdskega kralja Faisala, naj spremeni ta sporazum.

Arabija se je zavezala, da bo nafto prodajala izključno za ameriške dolarje.

Rezultat tega sporazuma je bilo povečanje mednarodnega povpraševanja po dolarjih. Drug pomemben učinek je bil pretok kapitala na trg obveznic v ZDA, kar je Federal Reserve omogočilo, da je ohranila relativno nizke obrestne mere.

V desetletjih se je odvisnost ZDA od savdske nafte zmanjšala zaradi nove tehnologije pridobivanja nafte iz skrilavca. Kitajska je leta 2021 postala največja svetovna uvoznica nafte in največja trgovinska partnerica Savdske Arabije z dvostransko trgovino v skupni vrednosti več kot 81 milijard dolarjev.

Savdska Arabija je postala največja kitajska dobaviteljica nafte, savdski izvoz v ZDA pa se je ustavil pri 435.000 sodih na dan.

9. junija letos se je iztekel sporazum, ki sta ga pred 50 leti podpisala Nixon in Faisal.

Posledice te spremembe še niso postale očitne, toda italijanska spletna stran trdi, da gre za globok premik v globalni dinamiki moči.

Kot ugotavlja italijanski medij, svetovni finančni red pravkar vstopa v novo obdobje, v katerem ZDA ne bodo imele več prevlade.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke