REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Guardian«: Zakaj Nemčija strelja svojemu stagnirajočemu gospodarstvu v koleno?

»Guardian«: Zakaj Nemčija strelja svojemu stagnirajočemu gospodarstvu v koleno?Predlagana združitev italijansko-nemških bank je za Evropo smiselna, vendar se Berlin odloča za domači protekcionizem. Vir: Posnetek zaslona

Italijanska banka UniCredit je nedavno kupila 21-odstotni delež nemške Commerzbank, kar je povzročilo razburjenje v Nemčiji.

Oglasil se je celo kancler Olaf Scholz, ki je potezo Italije označil za »sovražni napad«.

Novica o nakupu je prišla le nekaj tednov po objavi poročila Maria Draghija, nekdanjega predsednika Evropske centralne banke, o tem, kako obravnavati upadajočo konkurenčnost EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko.

Eno Draghijevih ključnih priporočil je bila potreba po globlji finančni integraciji.

V tem kontekstu nemška jeza zaradi Commerzbanke sproža resna vprašanja o politični zavezanosti Berlina širšim evropskim reformam, piše gospodarski komentator Guardiana Simon Nixon.

UniCredit je drugi največji posojilodajalec v Italiji z obstoječimi mednarodnimi operacijami. Nasprotno Commerzbanka, kljub temu da je ena največjih posojilodajalk malih in srednje velikih družinskih podjetij, ki so hrbtenica nemškega gospodarstva, že leta slabo posluje in je dolgo veljala za prevzemno tarčo.

UniCredit je že lastnica ene največjih nemških bank HypoVereinsbank, zato naj bi združitev prinesla znatne prihranke.

Z evropskega vidika je povezava očitno privlačna.

Oblikovalci politike že dolgo jamrajo, da ima Evropa morda enotno valuto, nima pa enotnega finančnega sistema. Več kot 20 let po uvedbi evra in kljub prizadevanjem po krizi za vzpostavitev bančne unije ostaja bančni sistem globoko razdrobljen po nacionalnih mejah z zelo malo čezmejnih posojil.

To postavlja Evropo v slabši konkurenčni položaj, bloku pa onemogoča kakršno koli ekonomijo obsega po vsej celini, medtem ko so visoki stroški in šibka donosnost prispevali k kronično šibki kreditni rasti. Ameriški JP Morgan ima tržno kapitalizacijo večjo od petih največjih bank v EU skupaj.

Zakaj potem sovražnost v Nemčiji do UniCreditovega prevzema Commerzbanke?

Eden od razlogov bi lahko bil, da bi italijanski posojilodajalec z 29,9-odstotnim deležem v Commerzbanki v prihodnosti lahko izvedel popoln prevzem.

Sindikati v Nemčiji se bojijo velike izgube delovnih mest, če se bodo prevzemi nadaljevali.

Bettina Orlop, glavna finančna direktorica Commerzbanke, je medtem dejala, da bi prevzem povzročil, da bi nemška banka izgubila stranke.

Opozorila je tudi, da bodo nemški varčevalci izpostavljeni tveganju italijanske dolžniške krize, glede na to, da ima UniCredit v lasti veliko količino italijanskih obveznic.

Nemški politiki z vsega političnega spektra so vztrajali, da mora Commerzbanka ostati neodvisna in v nemških rokah kot domača konkurenca Deutsche Bank, drugi največji posojilodajalki v državi. Berlin je sporočil, da ne namerava več prodajati svojih delnic, zaradi česar je popoln prevzem nemogoč.

Nekateri od teh argumentov niso vzdržni, opozarja columnist britanskega Guardiana Simon Nixon. Večja integracija bančništva v evroobmočju bo privedla do večje učinkovitosti in izboljšane dobičkonosnosti, kar bo bankam omogočilo več posojanja, ne manj.

Medtem pa reforme po krizi pomenijo, da morajo banke zdaj vzdrževati veliko višjo raven kapitala in so pod intenzivnim nadzorom Evropske centralne banke, kar znatno zmanjšuje tveganje propada.

Poleg tega, če je Berlin resnično zaskrbljen zaradi tveganja za domače vlagatelje, bi moral podpreti oblikovanje vseevropske sheme jamstva za bančne vloge. Namesto tega je Berlin dosledno blokiral ta ključni korak za dokončanje bančne unije, ker vključuje združevanje finančnih tveganj.

Za nezdruževanje tveganj je treba plačati ceno – in ta vztrajno narašča. Ker gospodarstvo stagnira, postane vladam težje zmanjšati dolg in primanjkljaje, kar vodi v porast populizma in večjo politično razdrobljenost.

To pa otežuje soočanje z eksistenčnimi tveganji, kot so grožnje evropski varnosti in podnebna kriza.

Nemški voditelji trdijo, da podpirajo prizadevanja za poglobitev evropske integracije.

Toda prepogosto je bil Berlin ovira za napredek, ker se je uklonil domačim interesom.

Ironija je, da je največja žrtev takšne politike prav nemško gospodarstvo, ki je zdaj v epicentru evropske stagnacijske krize.

Ni čudno, da preostala Evropa pozorno spremlja odziv Berlina na združitev »UniCredita« in »Commerzbanke«.

Draghijevo 400-stransko poročilo je vsebovalo na stotine priporočil za izboljšanje konkurenčnosti Evrope, od katerih bodo mnoga prisilila vlade, da se soočijo s težkimi kompromisi.

Kakšne so možnosti za Evropo, če nemškim voditeljem spodleti pri tej prvi oviri, pomenljivo sklene Guardian.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke