Evropska unija mrzlično išče izhod: Kako do ključnih zemljin po kitajskih omejitvah izvoza

Evropska unija je pozvala podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo aluminija in cinka, naj nujno preučijo možnost proizvodnje zdaj kritičnih zemljin galija in germanija, saj je Kitajska uvedla ukrepe za omejitev izvoza teh kovin, ki sta bistveni v industriji polprevodnikov.

Ta odločitev Pekinga, ki začne veljati 1. avgusta, je povzročila paniko v Bruslju, Washingtonu in Tokiu v prizadevanju, da bi omenjene materiale našli zunaj največjega azijskega gospodarstva in hkrati največjega svetovnega proizvajalca galija in germanija.

EU se je obrnila na grškega proizvajalca aluminija Mytilineos Energy & Metals in vztrajala, da vključi proizvodnjo galija kot stranski proizvod v svojo rafinerijo, ki pretvarja boksit v aluminijev oksid, poroča Financial Times.

China reguliert den Export von Germanium und Gallium. Beide Metalle sind für die Herstellung von Halbleitern von entscheidender Bedeutung. Die EU möchte eigene Produktionskapazitäten aufbauen. Doch das gestaltet sich schwierig. via ⁦@manager_magazin⁩ https://t.co/5gLllyS7Ld

— Rapho (@Crypto_Tusheti) July 15, 2023

EU običajno pridobiva 71 odstotkov galija in 45 odstotkov germanija iz Kitajske, zunaj te azijske države pa je le nekaj podjetij, ki lahko proizvajajo kovine visoke čistosti, ki se uporabljajo v proizvodnji čipov, sončnih fotovoltaičnih celicah in optičnih vlaknih.

Težava pa je v tem, da so razmere v evropskem metalurškem sektorju že zdaj težke in predlog podjetjem, da v proizvodnjo galija vložijo več deset milijonov evrov brez državne podpore, ki bi jim pomagala pri soočanju z visokimi stroški energije v regiji in naraščajočo inflacijo, situacijo še poslabšuje.

»Razumemo, da nam Kitajska lahko zvije roko. Evropa je rekla - povečajmo proizvodnjo, rafinerije glinice to lahko zdržijo, a zadnjič, ko sem tehtal situacijo, je polovica evropskih proizvajalcev že propadla. Ko ne morete konkurenčno proizvajati svoje glavno blago, ker so pogoji tako absurdno problematični, bi bilo najbrž idiotsko vlagati v stranski produkt, ki je galij,« je povedal Nick Keramidas, eden od menedžerjev omenjenega grškega podjetja Mytilineos Energy & Metals.

“When you can’t competitively produce your main commodity because the conditions are so absurdly problematic, it might be idiotic to invest in a side-product that is gallium.”
[Nick Keramidas, executive director of EU affairs, Mytilineos Energy & Metals]

— Politik Geradeaus (@NachrichtenNavi) July 14, 2023

Podatki agencije Fastmarkets so pokazali, da se je cena galija od kitajske objave zvišala za 28 odstotkov.

Got Gallium? PartII

EU sources 71% of its gallium and 45% of germanium from China#Europe's alumina and zinc processing comapnies are too down and out to ramp up#semiconductors pic.twitter.com/55qSp3LGsV

— Prof. Michael Tanchum (@michaeltanchum) July 14, 2023

To sicer ni prvič, da se Bruselj sooča s pomanjkanjem, ki so ga povzročile poteze Pekinga.

EU si je že prej podobno prizadevala za povečanje domače proizvodnje magnezija, potem ko je Kitajska leta 2021 zmanjšala proizvodnjo zaradi pomanjkanja energije.

Omejitev Pekinga glede izvoza materialov, ki so prav tako ključni za zeleni prehod, se je zgodila po tem, ko je Nizozemska sledila Japonski in ZDA pri omejevanju prodaje vrhunske opreme za izdelavo čipov v tujini.