Ekonomsko ogledalo: Rast plač ostaja zmerna

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala visoka gospodarska rast, ki po ugotovitvah Umarja ostaja široko osnovana. Ob ugodnih gospodarskih razmerah in visokem povpraševanje po delu se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo, rast plač pa ostaja zmerna, navaja Umar v najnovejšem Ekonomskem ogledalu.

H gospodarski rast tudi letos največ prispeva izvoz, medletno višje ostajajo vse komponente domače potrošnje. Izboljševanje razmer na trgu dela in razpoloženja med potrošniki prispeva k nadaljevanju rasti zasebne potrošnje in lani začete rasti stanovanjskih investicij.

Tudi v evrskem območju se je gospodarska rast v tretjem četrtletju nadaljevala. Ta se je nadaljevala v vseh slovenskih glavnih trgovinskih partnericah iz tega območja, poleg izvoza je k temu prispevalo predvsem večje domače povpraševanje. Tveganja za rast so večinoma uravnotežena.

"Gospodarska rast v Sloveniji še naprej presega rast evrskega območja, s čimer je Slovenija zaprla zaostanek glede na predkrizno raven, ki je bil zaradi globljega padca bruto domačega proizvoda v začetnih letih krize večji kot v evrskem območju," so zapisali analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

V Sloveniji število delovno aktivnih narašča v večini dejavnosti in dosega raven, primerljivo z letom 2007. "Podjetja pa se vse bolj soočajo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. V nekaterih dejavnostih se tako še naprej krepi zaposlovanje tujcev," so navedli.

Zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost prispevata k zmanjševanju števila brezposelnih. Konec novembra je bilo v evidenci prijavljenih 82.415 oseb, kar je 14,9 odstotka manj kot v enakem mesecu lani. Rast plač ostaja zmerna - v prvih devetih mesecih se je v javnem in zasebnem sektorju povečala za okoli 2,5 odstotka.

Razmeroma nizka ostaja tudi medletna rast cen življenjskih potrebščin. K rasti največ prispevajo cene energentov in storitev, novembra pa se je okrepil prispevek cen hrane. Prispevki drugih skupin ostajajo razmeroma nizki. Gibanje osnovne inflacije ne nakazuje večjih pritiskov na rast cen.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je oktobra nadaljevala. Še naprej je postopoma naraščal obseg kreditov gospodinjstvom, najbolj potrošniških. Od sredine leta se krepi tudi obseg kreditov podjetjem. "To je predvsem posledica nadaljnjega umirjanja razdolževanja," so ocenili analitiki Umarja.

Ob ugodnih gibanjih in zmerni rasti odhodkov je javnofinančni saldo po denarnem toku v prvih devetih mesecih dosegel presežek v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Visoko rast prihodkov podpirajo predvsem ugodne gospodarske razmere, v tretjem četrtletju pa so bili po daljšem obdobju medletno višji tudi prihodki iz EU sredstev. Rast odhodkov izhaja zlasti iz rasti sredstev za zaposlene, nekaterih transferjev ter izdatkov za blago in storitve. Ob koncu leta se pričuje njihova krepitev, so sklenili.