Ekonomsko ogledalo: Obeti ugodni tudi za zadnje četrtletje

V Sloveniji so se v poletnih mesecih nadaljevala ugodna gibanja, obeti so ugodni tudi za zadnje četrtletje. Tudi razmere na trgu dela so se nadalje izboljšale in pričakuje se nadaljnja rast zaposlovanja, v najnovejši številki Ekonomsko ogledalo ugotavlja Umar.

Tudi razmere v bančnem sektorju se še naprej izboljšujejo, saj je v poletnih mesecih prišlo do izrazitejšega izboljšanja bančne aktive. Primerjava z državami EU, ki so se ob začetku krize soočale s podobnimi težavami kot Slovenija kaže, da je bilo od začetka sanacije bančnega sistema znižanje deleža nedonosnih terjatev v Sloveniji najizrazitejše.

Kot izpostavljajo analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem nadalje skrčil. Zniževanje obsega kreditov, ki je v zadnjem letu znašalo 6,3 odstotka, je posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in nefinančnih institucij, gospodinjstva pa se zadolžujejo, tako v obliki stanovanjskih kot potrošniških posojil.

"Ocenjujemo, da šibko kreditiranje podjetniškega sektorja posledica prepletanja več dejavnikov: deloma je povezano s ponudbo, kjer previdnost bank ob še vedno visokem deležu slabih posojil ostaja visoka, deloma pa odraža dejavnike na strani povpraševanja: še vedno prisotnem pomanjkanju kakovostnih projektov, pa tudi preusmeritve nekaterih podjetij k nebančnim virom financiranja," so zapisali v Umarju.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani za 248,8 milijona evrov. Na povečanje javnofinančnih prihodkov so medletno najbolj vplivali višji prihodki povezani z izboljševanjem razmer na trgu dela.

Javnofinančni odhodki so bili nižji kot pred letom predvsem zaradi nižjih investicij, kar se je zgodilo ob prehodu na novo finančno perspektivo EU. Večina ostalih izdatkov je višja, največ pa k temu prispevajo izdatki, povezani z delnim sproščanjem varčevalnih ukrepov.

V tretjem četrtletju sta realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostala na visoki ravni. Po rasti v drugem četrtletju je skoraj nespremenjena tudi aktivnost v gradbeništvu, ki pa precej zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja lani.

Prihodek v večini tržnih storitev se postopoma krepi. Ob izboljševanju razmer na trgu dela raste predvsem prihodek v nekaterih segmentih trgovine ter v storitvah, povezanih s turizmom, slednjemu je prispevalo tudi večje trošenje tujih turistov.

Število delovno aktivnih se je avgusta še povečalo. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v večini dejavnosti, z izjemo gradbeništva, višja kot pred letom. Število registriranih brezposelnih se je nadalje zmanjšalo, konec oktobra je bilo v evidenci prijavljenih 97.263 oseb oz. 9,5 odstotka manj kot pred letom.

Povprečna bruto plača se letos postopoma raste. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v zasebnem in javnem sektorju precej višja kot v enakem obdobju lani.

Država po skoraj dveletni deflaciji zadnja dva meseca beleži rast cen življenjskih potrebščin. Medletna inflacija je oktobra znašala 0,6 odstotka. Višja medletna rast je predvsem odraz vedno manjšega padca cen energentov in krepitve rasti cen hrane. Znova so medletno višje tudi cene poltrajnega blaga. Višje kot pred letom ostajajo cene storitev, nižje pa cene trajnega blaga.

Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni. "Apreciacija evra je imela na Slovenijo zaradi geografske strukture menjave manjši vpliv kot na večino preostalih članic evrskega območja. Poslabševanje cenovne konkurenčnosti je ublažilo še zniževanje relativnih cen življenjskih potrebščin," so napisali analitiki.

Slovenija je na lestvicah mednarodne konkurenčnosti letos napredovala, kar je posledica ugodnejših makroekonomskih kazalcev in ugodnejše percepcije gospodarstvenikov glede možnosti poslovanja. A kljub temu Slovenija ostaja ena izmed držav, ki so uvrščene nižje kot pred začetkom krize.