Digitalizacija vdira tudi v bančništvo

Bančniki na letošnjem tradicionalnem srečanju v organizaciji Združenja bank Slovenije razpravljajo o izzivih, ki se v dobi digitalizacije pojavljajo v panogi. Po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ni vprašanje: digitalizacija da ali ne. "Vprašanje je, kako naj se slovenski bančni sektor z njo sooči," je dejal.

Prav tako ni vprašanje, kdaj. "Menim, da je odgovor takoj," je na srečanju bančnikov na Brdu pri Kranju o digitalizaciji v bančništvu dejal Jazbec.

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo se je strinjala, da je digitalizacija izjemnega in strateškega pomena za bančništvo. "Pa ne le za bančništvo, za gospodarstvo v celoti," je dejala.

Teme letošnje konference so zato namenjene strateškim izzivom, s katerimi se sooča bančni sektor, med njimi je izpostavila monetarno politiko in vlogo države ter potrebe po regulatornih spremembah. Te so po njenih besedah nujne, da bo bančni sektor lahko izzive digitalizacije spremenil v priložnosti.

Digitalizacija namreč poleg izzivov prinaša tudi priložnosti zagotavljanja cenejših storitev, ki jih je mogoče tudi hitreje prilagajati potrebam strank, je pojasnila direktorica bančnega združenja. Pri tem pa se potrebe po partnerstvu postavljajo bolj kot kadarkoli prej, je dodala.

Predsednik vlade Miro Cerar je zagotovil, da se vlada zaveda pomena digitalizacije, ki se bo dotaknila vseh segmentov družbe. Naštel je vrsto razvojni projektov, med njimi gradnjo širokopasovnih in pametnih omrežij, vzpostavitev enega najsodobnejših državnih računalniških oblakov in posodobitev državne komunikacijske hrbtenice, ter dejal, da bodo imele banke zaradi njih bistveno boljše okolje za digitalizacijo.

A opozoril je, da vsega ni mogoče digitalizirati. Pri dokončni oceni kreditnega tveganja komitenta se denimo ne moremo zanašati le na ocene, pridobljene s pomočjo računalniških algoritmov.

"Bistveno je, da procesov ne digitaliziramo samo zaradi procesov samih, ampak tudi in predvsem zaradi zagotavljanja višje kakovosti življenja ljudi," je poudaril premier in menil, da mora torej digitalizacija imeti smoter in človeški obraz.

miro_cerar.jpg

Cerar je slovensko bančništvo pohvalil kot vrsto let eno najbolje razvitih dejavnosti v Sloveniji ter nadaljeval, da so žal sledili obdobje nerazumno prenapihnjene gospodarske rasti ter leta globoke gospodarske in finančne krize, ki je najbolj prizadela prav bančni sektor, prek njega pa tudi Slovenijo kot celoto. "Soočili smo se s t. i. bančno luknjo tudi zaradi nepravočasnega in prevečkrat slabo premišljenega ukrepanja," je dejal.

Tudi guverner se je dotaknil še vedno aktualnega vprašanja sanacije bank konec leta 2013. "Velikost kapitalskega primanjkljaja so izračunali tuji izvedenci v skladu s pravili, ki so veljala v EU, in ne Banka Slovenije," je dejal in dodal, da so podatke posredovale banke same. "In priznajmo si že enkrat, kriza v slovenskem bančnem sektorju je bila, z nekajletnim zamikom za svetovno, zelo velika," je poudaril.

Posledice bi bile bistveno manjše, če bi vlada upoštevala zahteve Banke Slovenije in banke dokapitalizirala pravočasno, tako kot so jih drugje po Evropi, je menil Jazbec. Ob tem je zanikal, da bi bile banke dokapitalizirane preveč. "Če bi bilo to res, potem bi to ugotovili v stresnih testih, ki jih je ECB naredila leta 2014 po isti metodologiji kot leta 2013. Pa niso. Ravno obratno," je dejal.

Jazbec je predstavil tudi aktualne razmere v slovenskem bančništvu in dejal, da se po sedmih letih krčenja ponovno zvišuje kreditna rast. Nizke obrestne mere in boljše razmere v bančnem sektorju so se skupaj z večjo dobičkonosnostjo in majhno zadolženostjo podjetij začele na začetku leta 2017 odražati v višji rasti posojil podjetniškemu sektorju.

Podjetja so med krizo popravila svoje bilance, stopnja investiranja podjetij se zvišuje, izboljšuje se tudi kakovost kreditnega portfelja, je še nanizal guverner.

Srečanje bančnikov se bo na Brdu pri Kranju nadaljevalo še v torek, ko bodo udeleženci prisluhnili aktivnostim ministrstva za javno upravo na področju digitalizacije, vplivom tehnoloških podjetij v finančni industriji na poslovne modele bank, evropskemu pogledu in trendom ter analizi kibernetskega tveganja.

Sledila bo okrogla miza na vodilno temo srečanja. Na njej bodo mnenja soočili prvi možje NLB, Nove KBM, Abanke, Unicredit banke Slovenija, Banke Intesa Sanpaolo in Gorenjske banke, Blaž Brodnjak, John Denhof, Jože Lenič, Stefan Vavti, Giancarlo Miranda in Andrej Andoljšek.