DigitAgenda s 30 konkretnimi priporočili za boljšo digitalizacijo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je z namenom okrepitve in pospešitve digitalizacije slovenskega gospodarstva pripravila DigitAgendo 2016, ki vsebuje prvi nabor 30 konkretnih priporočil vladi in podjetjem. Kot je poudaril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, so priporočila rezultat sodelovanja stroke, prakse in politike.

Kot je na vrhu slovenskega gospodarstva na Bledu, kjer so priporočila tudi predstavili, pojasnil Hribar Milič, so na GZS oblikovali pet skupin. Štiri so pripravile priporočila za digitalno agendo, peta pa aktivnosti GZS na področju digitalizacije.

Agenda vključuje splošna priporočila, ki so strateške narave, in specifična priporočila za posamezna področja. Skupaj je zapisanih 30 priporočil, med katerimi so udeleženci današnjega srečanja izglasovali najpomembnejše.

Med splošnimi priporočili so največji pomen dali posodobitvi šolskih programov in digitalni strategiji v podjetjih. Izpostavili so tudi razvojno podporo države, kar se tiče olajšav in javnega naročanja, ki bi upoštevalo tudi pravilo kakovosti in ne le najnižje cene, ko gre za razvojne projekte. Hribar Milič je opozoril še na sprejem ključne digitalne zakonodaje in na nevarnost, da bi v digitalizaciji nekdo videl priložnost za denimo obdavčitev interneta.

Delovna skupina za digitalizacijo infrastrukture je med priporočili izpostavila t.i. informacijsko avtocesto za gospodarstvo oziroma širokopasovno povezavo do vseh gospodarskih subjektov ter pripravo in uveljavitev standardov in platforme za digitalno povezovanje podjetij do leta 2018. Zavzema se tudi za odprtje javnega komunikacijskega omrežja za komercialno rabo, kar naj bi se zgodilo do aprila prihodnje leto.

Delovna skupina za digitalizacijo industrije je izpostavila željo, da bi vsako podjetje izvajalo virtualizacijo svojega poslovanja s ciljem nadzora nad vsemi procesi v podjetju. Priporoča tudi vzpostavitev verig dodane vrednosti na digitalni platformi in sledenje poslovnim standardom, ki jih vzpostavlja nemško gospodarstvo. Med njenimi priporočili je med drugim še digitalno izobraževanje v industriji.

Delovna skupina za digitalizacijo storitev se je zavzela za uvedbo centralne digitalne preglednice za spremljanje in ocenjevanje dosežkov Slovenije po ključnih kazalcih ter postavitev virtualne platforme za spodbujanje digitalne nadgradnje produktov in digitalne izboljšave postopkov. Priporoča, da naj tisoč podjetij do konca leta 2019 investira tvegani kapital v do tri nova start-up podjetja ali druge novejše manjše družbe in jih mentorsko podpre.

Delovna skupina za digitalno regulativo je pozvala k sprejetju ključne digitalne zakonodaje, presojo posledic sprememb obstoječe zakonodaje na digitalno tehnologijo ter čim hitrejšo pripravo podlage za vzpostavitev certifikacije elektronskih storitev in programskih rešitev. Med priporočili so tudi ločitev poslovnega od arhivskega gradiva, zmerne stopnje varnosti ter uvedba uradne elektronske identitete pravnih in fizičnih oseb. Kot so izpostavili v delovni skupini, digitalna regulativa prinaša debirokratizacijo.

V razpravi je bilo sicer mogoče slišati tudi pomisleke glede digitalizacije na čelu z vprašanjem, ali je digitalizacija sploh okolju in človeku prijazna ter kako spreminja človeško družbo. Glasnik digitalne tehnologije Marko Grobelnik je tudi sam priznal, da je nevarnosti veliko, a prednosti je še veliko več. "Digitalizacija pomeni optimizacijo družbe," je poudaril. "Slovenija nima nobene izbire kot, da stopi na vlak razvoja, na katerem je digitalizacija osnovno gorivo," je sklenil Hribar Milič.

Udeleženci srečanja so sicer kot osrednjo oviro pri digitalizaciji izpostavili birokratizacijo. Dejali so, da je potrebno pospešiti e-poslovanje in da Slovenija potrebuje razvoj kompetenc in kadrovske okrepitve, a, kot je opozoril rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik, je precejšnja težava študentom zagotavljati ustrezne dokumente, kot so dovoljenja za bivanje in delo. Zato je potrebno odpravljanje različnih ovir na državni ravni.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da je Slovenija že uvedla številne e-storitve in brezpapirno poslovanje, zaostanek pa je pri uporabi teh storitev. Ogromno pa je izzivov pri pogojih za tuje strokovnjake, se zaveda. Udeležencem je predlagal, da opozorijo na konkretne zakonske ovire, saj je vzpostavljen mehanizem za črtanje birokratskih ovir, ki je "orožje za boj proti vsakodnevnim birokratskim neumnostim".

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je poudaril, da je "digitalizacija nuja, ki omogoča priložnost". Naša podjetja so že digitalizirana, če hočejo delovati na tujih trgih. "Kdor po tej poti ne bo šel, bo izgubil svoje priložnosti," je dejal. Med konkretnimi državnimi ukrepi pa je izpostavil željo po digitalizaciji pri izdajanju viz za študente, delavce, turiste in poslovne partnerje.

Šef kabineta podpredsednika Evropske komisije za enotni digitalni trg Juhan Lepassaar je po današnjem dogodku izpostavil, da je Slovenija na pravi poti. "Edino vprašanje je, kaj lahko EU naredi, da vam pomaga in kaj lahko naredimo skupaj," je dejal in med drugim izpostavil pomen poenotenja regulative na tem področju.