Članice Opeca z dogovorom o omejitvi proizvodnje nafte; v znižanje tudi Rusija

V 1. odstavku vesti je predsedujoči Opecu naftni minister Katarja (IN NE Združenih arabskih emiratov). Popravljeno vest objavljamo v celoti.

Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) so na Dunaju dosegle dogovor o zmanjšanje proizvodnje nafte, je potrdil predsedujoči kartelu, katarski naftni minister Mohamed Bin Saleh Al-Sada. Opec bo proizvodnjo skrčil za 1,2 milijona sodov dnevno. Gre za prvi rez v proizvodnjo po letu 2008.

Kot je pojasnil predsedujoči Opecu, bodo članice kartela proizvodnjo omejile na 32,5 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno. Potrdil je še, da je na zmanjšanje pristala tudi Rusija, ki sicer ni članica kartela. Rusija bo proizvodnjo znižala za 300.000 sodov dnevno. Opec je sicer upal, da bodo nečlanice kartela pristale na to, da bi proizvodnjo oklestile za 600.000 sodov dnevno.

"Danes smo dosegli velik uspeh. Gre za velik korak naprej in mislimo, da gre za zgodovinski dogovor, ki bo nedvomno vnesel ravnotežje na trg ter zmanjšal presežno ponudbo," je povedal Bin Saleh. Ocenil je še, da bo dogovor pomagal k dvigu globalne inflacije na "bolj zdravo raven".

Dogovor naj bi začeli izvajati s 1. januarjem 2017, predstavlja pa veliko spremembo glede na dosedanjo prakso, ko so članice Opeca tudi na račun nizkih cen vztrajale na spodbujanju presežne ponudbe na trgu, da bi tako ohranjale svoje tržne deleže in omejile konkurenco alternativnih proizvajalcev, npr. tistih v ZDA, ki nafto pridobivajo iz skrilavcev.

Členice Opeca so se sicer že na septembrskem srečanju v Alžiriji načeloma strinjale, da bodo proizvodnjo znižale na med 32,5 in 33 milijonov 159-litrskih sodov dnevno, a je bil dogovor pred današnjim sestankom v zraku, saj so mnoge članice organizacije izrazile željo, da bi bile iz dogovora izvzete.

Indonezija, ki dnevno načrpa 700.000 sodov črnega zlata, je sicer danes začasno zamrznila članstvo v Opecu, potem ko je po sedemletnem premoru v začetku leta spet pristopila h kartelu. Današnjega dogovora namreč po navedbah njenih predstavnikov ne bi mogla izvajati.

Tokratna pogajanje so se zavlekla, po poročanju tujih tiskovnih agencij pa je šlo predvsem za merjenje moči med Savdsko Arabijo, Irakom in Iranom o tem, kdo bo prispeval več k dogovorjenemu zmanjšanju. Med proizvajalkami nafte se poleg tradicionalnih geostrateških rivalstev v regiji odvija tudi stalna bitka za tržni delež.

A očitno je strah pred vnovičnim močnim padcem cen nafte, ki bi lahko dodatno prizadela gospodarstva in javne finance proizvajalk nafte, prevladal. Naftni trgi so se na novico eksplozivno odzvali že čez dan, ko je postajalo vse bolj jasno, da bo do dogovora vendarle prišlo. Cene teksaške lahke nafte so trenutno na slabih devet odstotkov oz. nekaj manj kot štiri dolarje višji ravni kot ob koncu torkovega trgovanja in se gibljejo pri 49,2 dolarja za 159-litrski sod. Cene nafte brent pa so šle navzgor za slabih osem odstotkov oz. 3,7 dolarja na nekaj manj kot 50,1 dolarja.

A na cene nafte vlivajo in bodo vplivali tudi drugi dejavniki. Poleg spremenjenih energetskih praks je kar nekaj naftnih podjetij med zdaj že precej dolgim obdobjem nizkih cen nafte zmanjšalo svoje proizvodne zmogljivosti, prav tako pa novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump obljublja sprostitev okoljskih pravil, ki so do zdaj omejevala črpanje nafte v ZDA.