Cerar za implementacijo digitalnih tehnologij v vseh družbenih sferah

Na svetovnem trgu ne tekmujejo le podjetja, ampak vse bolj tudi države s podpornim okoljem za gospodarstvo in implementacijo digitalnih tehnologij v vseh družbenih sferah, je ob začetku vrha gospodarstva poudaril premier Miro Cerar. Če hočemo biti družba 21. stoletja, moramo po njegovih besedah gledati v prihodnost in proti digitalnim tehnologijam.

Cerar je uvodoma izpostavil ugodnejše gospodarske kazalce, ki jih v zadnjem času beleži Slovenija. "Imamo manj brezposelnih, število je padlo pod psihološko raven 100.000. Več zaposlenih je tudi med mladimi. Raste industrijska proizvodnja in beležimo rekordno število turistov, kar kaže, da kot prva zelena destinacija sveta postajamo zaželena destinacija bolj kot kdajkoli," je poudaril.

Ob tem je izpostavil, da vlada k temu pripomore s politično stabilnostjo in odpravljanjem administracijskih ovir, trudi pa se tudi za povečanje ugleda v svetu, ki izvoznikom olajša prodor na tuje trge. "Naša gospodarska diplomacija je vedno bolj aktivna, ponovno širimo mrežo konzularno-diplomatskih predstavništev," je poudaril.

Internacionalizacija ima po njegovem mnenju zelo velik pomen, saj bodo sodobne tehnologije še bolj brisale mednarodne meje.

Podpis digitalne koalicije po njegovih besedah pomeni pot naprej, v prihodnost. Vesel je, da bodo gospodarstvo, znanost, šport, javni sektor in civilna družba začeli še bolj intenzivno uveljavljati digitalne tehnologije. "Digitalna prihodnost se začenja in upam, da se ta proces ne bo ustavil," je dejal.

Med gospodarstveniki, vlado in ljudmi se je po Cerarjevih besedah v zadnjih letih ustvarilo zaupanje, ki je zelo pomembno, "saj nam daje več upanja za jutri in pojutrišnjem". Spomnil je še na ekologijo in izrazil željo, da Slovenija postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in ena vodilnih na svetu.

Udeležence vrha slovenskega gospodarstva na Bledu je uvodoma nagovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Marjan Mačkošek. Kot je poudaril, je digitalizacija velika priložnost in hkrati vzbuja strah, zato ji družba tudi posveča toliko pozornosti.

Po njegovih besedah se o digitalizaciji veliko govori, vprašanje pa je, ali so v ospredju prave teme. Prav tako je premalo govora o digitalizaciji v gospodarstvu, čeprav je ta zanj ključna. "Podjetja bodo morala hitreje digitalizirati svoje poslovanje, kar je odvisno tudi od tega, kako se bo tega področja lotila država," je poudaril Mačkošek.

Ob današnji priložnosti je bila podpisana izjava o vzpostavitvi in sodelovanju v slovenski digitalni koaliciji digitalna.si. Podpisniki si bodo v prizadevali za pospešeno digitalno preoblikovanje Slovenije in njenega gospodarstva, za usklajevanje ukrepov za digitalizacijo Slovenije, za večjo uporabo storitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij in izboljšanje e-veščin.

Izjavo o digitalni koaliciji so podpisali predsednik vlade Miro Cerar, predsednik GZS Marjan Mačkošek, glasnik digitalne tehnologije Marko Grobelnik, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Jadran Lenarčič, predstavnik mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda, predstavnik Rektorske konference RS Ivan Svetlik in predstavnik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič.

Na današnjem srečanju je izvršni direktor GZS Goran Novković predstavil tudi inventuro Gospodarskega memoranduma, v katerem je gospodarstvo vladi pred dvema letoma v času gospodarske krize predstavilo 36 predlogov. Izvedeni sta bili reforma javnega naročanja v skladu z direktivo EU in strategija pametne specializacije in oblikovana samostojna turistična organizacija.

Uvedene so bile davčne blagajne, a ni transparentnih inšpekcijskih nadzorov, razbremenjeni so bili stroški dela, a le za en odstotek. Funkcijska analiza javnega sektorja je oblikovana, a ni poglobljena in mednarodno primerljiva. Pristop državnih družb k smernicam korporativne integritete je bil vzet delno resno, ni pa bilo sistemskega pristopa. Presoja učinkov na gospodarstvo pri sprejemanju predpisov pa je v veljavi le v okrnjeni obliki, je navedel.

V pripravi so še gradbena in prostorska zakonodaja, strategija pri izvedbi strateških investicij in razvojna inovativna partnerstva. Sistemska podpora nastopa v tujini je dobro nastavljena, a je prevelik fokus na tretjih trgih. Najbolj kritični in neuresničeni predlogi pa so zdravstvena reforma, pokojninska reforma, mini reforma trga dela, izobraževanje za gospodarstvo in razvojna inovacijska strategija, je opozoril.

Kot je poudaril, so gospodarske razmere v Sloveniji ugodne zaradi uresničevanja ukrepov, pripravljenih do leta 2013. Številni ukrepi v času po tem letu so pripravljeni ali v delni izvedbi, a jih ovirajo slabosti pri implementaciji. Najbolj kritične so razmere na najbolj kritičnih področjih, ki bi jih morali hitro urediti, je dejal Novković.

Opozoril je tudi, da se javni dolg zmanjšuje prepočasi, da je boj proti korupciji pomanjkljiv in prepočasen, ter da je proračun premalo razvojno naravnan. "Želimo si bistveno močnejšega sodelovanja z vlado kot v zadnjih dveh letih. Da se ne bi slučajno premaknili nazaj na tisto, kar smo doživljali leta 2013," je sklenil.