Cena zlata podrla rekord: Zakaj je to slab znak za ameriški dolar

Dedolarizacija ob vse močnejših državah BRICS in naraščajočem dolgu ZDA v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena tema v svetovnih medijih.

Vendar, kot navaja znani ameriško-libanonski matematik in statistik Nassim Nicholas Taleb, medtem ko so mnogi osredotočeni na konkurenčne valute ali digitalna sredstva, bi lahko bilo ključ do dedolarizacije zlato. Talebovo knjigo »Črni labod« je londonski Times razglasil za eno izmed 12 najvplivnejših knjig na svetu po drugi svetovni vojni.

People are not seeing the real "de-dolarization" in progress. It is not abt trade settlements.
Transactions are labeled in USD, as an anchor currency, but central banks (particularly BRICS) have been storing, that is putting their reserves, in Gold.

Gold is up ~30% y-o-y.

— Nassim Nicholas Taleb (@nntaleb) September 11, 2024

»Ljudje ne vidijo, da se dogaja prava 'dedolarizacija',« je zapisal na omrežju X. »Ne gre za trgovinske poravnave. Transakcije so samo označene v dolarjih, kot obračunski valuti, vendar centralne banke (zlasti v državah članicah BRICS) hranijo svoje rezerve v zlatu.«

Taleb je poudaril, da se je cena zlata v zadnjem letu povečala za približno 30 odstotkov.

Cena zlata že nekaj časa nezadržno raste in se sredi septembra 2024 giblje okoli 2560 dolarjev za unčo. Za primerjavo, februarja letos ga je bilo mogoče kupiti za manj kot 2000 dolarjev za unčo.

Dedollarization is happening.
Instead of buying US debt , countries are buying GOLD.
The US dollar Ponzi scheme is collapsing...the US exorbitant privilege to print endless amount of paper toilet currency is over.
Gold hit All time High today. +30% yearly performance.
Only the… pic.twitter.com/E9tmIuMQ9S

— Angelo Giuliano  安德龙 (@angeloinchina) September 12, 2024

Ustanovitelj in predsednik analitične družbe FFTT je v odzivu na Talebovo objavo dodal, da se je proces zamenjave ameriških državnih obveznic z zlatom začel pred desetimi leti, dodatno pa se je pospešil potem, ko so zahodne države leta 2022 zamrznile rusko premoženje.

Tudi investicijski bankir in finančni analitik Jim Rickards meni, da bi lahko bila rast cen zlata pokazatelj propada dolarja.

»Ali je kdo opazil, da je zlato danes doseglo novo najvišjo vrednost? Nekaj ​​nas je. Fascinantno, kako osrednji poslovni mediji ignorirajo to zgodbo. Ali ni to zato, ker dvig zlata dejansko predstavlja zlom dolarja?« je zapisal na X.

Did anyone notice that gold hit a new all-time high today? A few of us did. It's fascinating how mainstream business media ignores the story. Could it be because the rally in gold is actually the collapse of the dollar? pic.twitter.com/0BxrLNnfjE

— Jim Rickards (@JamesGRickards) September 12, 2024

Strokovnjaki pričakujejo, da bodo cene zlata še naprej rasle. Analitičarka »Veles Kapital« Jelena Kožuhova je za RIA Novosti povedala, da bi cena te plemenite kovine lahko dosegla 2.800 dolarjev za unčo.

Centralne banke številnih držav so zlato začele kupovati po finančni krizi leta 2008, proces pa se je še pospešil potem, ko so zahodne države v začetku leta 2022 zamrznile ruske devizne rezerve.

Ta proces spodbuja predvsem želja mnogih držav, predvsem tistih izven tradicionalnega zahodnega sveta, po diverzifikaciji svojih deviznih rezerv in zmanjšanju odvisnosti od ameriškega dolarja in s tem tudi od ameriške vlade.

Saudi Arabia says it's open to using the petroyuan for oil settlements.

They’ve also been secretly buying and hoarding gold (like most BRICS members)

The world is changing. pic.twitter.com/YbeiY93YuA

— ADAM (@AdameMedia) September 13, 2024

Pri nakupu zlata prednjačita Rusija in Kitajska, sledijo jima Turčija, Indija, Kazahstan, Uzbekistan in Tajska.

Predvsem Ljudska banka Kitajske je dvignila delež zlata v svojih rezervah z 1,8 odstotka leta 2015 na trenutno rekordnih 4,9 odstotka.

Hkrati je zmanjšala svoje imetje ameriških državnih obveznic z 1,3 bilijona dolarjev na začetku prejšnjega desetletja na 780 milijard dolarjev junija 2024.

Dedollarization: How the West boosts China's yuanhttps://t.co/lkXffRkID6?

— Serafeim Stasinos (@makisstasinos) September 13, 2024

Po podatkih IMF je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v prvem četrtletju znašal 54,8 odstotka - kar je bistveno manj od približno 71 odstotkov, kolikor je znašal leta 2001.

Vendar te številke ne upoštevajo zlata, ki predstavlja približno 15 odstotkov svetovnih rezerv, ni pa vključeno v skupno vrednost deviznih rezerv. Če bi še to prešteli, bi delež dolarja padel s 54,8 na le 48,2 odstotka.

Buy some gold. The threat of de-dollarization is real. While it's treated as a nutty conspiracy theory at the retail info level, it's taken very seriously by Western institutions like the Atlantic Council.https://t.co/vzqFRjMkhL

— Inter Arma Enim Silent Leges (@Mont_Jiang) September 11, 2024

Kot je konec avgusta zapisal Atlantic Council, eden najbolj znanih think-tankov ameriškega establišmenta, se vse več držav nagiba k temu, da zlato hranijo v svojih trezorjih, namesto v ZDA ali Švici - kjer bi lahko bilo tarča lokalnih oblasti v primeru spopada.

Kaj imajo skupnega Alžirija, Avstrija, Belgija, Češka, Egipt, Francija, Gana, Indija, Južnoafriška republika, Indija, Kamerun, Nigerija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Saudska Arabija, Senegal, Srbija, Slovaška in Turčija, sprašujejo v spodnji objavi.

What do Algeria, Austria, Belgium, Cameroon, Czech Republic, Egypt, France, Germany, Ghana, Hungary, India, Nigeria, Netherlands, Poland, Romania, Saudi, Senegal, Serbia, Slovakia, South Africa & Turkey all have in common?

ALL HAVE REPATRIATED THEIR GOLD FROM THE U.S. & UK. pic.twitter.com/a4eMJ1lPLX

— ResourceWars.com (@ResourceWars_) September 11, 2024

Odgovor je, da so vse te države umaknile svoje zlato iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije.

»Če se poveča verjetnost geopolitičnega spopada, se bo trend zmanjševanja deleža dolarja v svetovnih rezervah nadaljeval,« je zapisano v zadevni analizi ameriškega think-tanka.