petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Bruselj napoveduje nadaljnjo rast ob tveganjih zaradi protekcionizma
Evropska komisija je danes napovedala nadaljnjo gospodarsko rast ob novih tveganjih zaradi protekcionizma. Napoved je ohranila enako kot februarja: območje evra in EU bosta letos in prihodnje leto beležila 2,3-odstotno oziroma dveodstotno rast, potem ko je ta lani presegla pričakovanja in z 2,4 odstotka dosegla najvišjo raven v desetih letih.
"Največje tveganje za te ugodne obete je protekcionizem, ki ne sme postati nekaj običajnega, saj bi to le prizadelo tiste državljane, ki najbolj potrebujejo našo zaščito," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.
Komisija opozarja, da je gospodarska rast, ki bo sicer ostala močna, a se bo nekoliko upočasnila, bolj izpostavljeno zunanjim dejavnikom tveganja, ki so se okrepili in postali bolj negativni.
Med njimi poleg stopnjevanja trgovinskega protekcionizma izpostavlja nestanovitnost finančnih trgov in prociklično fiskalno spodbudo v ZDA, ki naj bi sicer spodbudila kratkoročno rast, vendar hkrati okrepila tveganje pregrevanja in možnost hitrejše rasti obrestnih mer v ZDA.
Zaradi teh tveganj komisija znova poziva k reformam za krepitev odpornosti gospodarstev, na primer k oblikovanju fiskalnih rezerv, krepitvi produktivnosti in naložb, oblikovanje bolj vključujočega modela rasti ter krepitvi temeljev ekonomske in monetarne unije.
Rast sicer temelji na visoki stopnji zaupanja potrošnikov in podjetij, močnejši globalni rasti, nizkih stroških financiranja, bolj zdravi bilanci stanja zasebnega sektorja in ugodnejših razmerah na trgih dela, poudarjajo v komisiji.
Zasebna potrošnja ostaja močna, izvoz in naložbe pa so se povečali. Brezposelnost se še naprej zmanjšuje in je zdaj na podobni ravni kot pred krizo, letos in prihodnje leto bo okoli sedemodstotna v EU in okoli osemodstotna v območju evra.
Število zaposlenih v območju evra je zdaj najvišje od uvedbe evra, čeprav ostaja razkorak med povpraševanjem po delu in razpoložljivo delovno silo. V nekaterih članicah je brezposelnost še vedno visoka, v drugih pa je prosta delovna mesta vse težje zapolniti.
Močna rast podpira nadaljnje zmanjšanje ravni javnofinančnega primanjkljaja in dolga ter izboljšanje razmer na trgu dela. Skupni primanjkljaj območja evra je zdaj nižji od odstotka BDP in naj bi se v vseh državah članicah območja evra letos znižal pod tri odstotke, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.
Skupni primanjkljaj sektorja država v območju evra naj bi se letos zmanjšal na 0,7 odstotka BDP, v letu 2019 pa na 0,6 odstotka BDP. V EU bo skupni primanjkljaj letos in prihodnje leto predvidoma znašal 0,8 odstotka.
V območju evra naj bi delež javnega dolga v BDP prihodnje leto upadel na 84,1 odstotka in se predvidoma zmanjšal v skoraj vseh članicah. Še vedno pa je precej nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.
Inflacija na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin se je v prvem četrtletju letos znižala, v naslednjih četrtletjih pa se bo po pričakovanjih rahlo okrepila, delno zaradi cen nafte, ki so se nedavno zvišale.
Ker je na trgih dela v številnih članicah veliko povpraševanje po delu ob hkratni nizki stopnji brezposelnosti, plače pa rastejo hitreje, se krepijo tudi osnovni pritiski na cene, pojasnjujejo v komisiji.
Skupna inflacija v območju evra naj bi letos ostala enaka kot lani pri 1,5 odstotka, v letu 2019 pa naj bi se zvišala na 1,6 odstotka. Enak vzorec se pričakuje v EU, vendar bo inflacija po napovedih letos ostala na ravni 1,7 odstotka, nato pa se v letu 2019 povečala na 1,8 odstotka.
