REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Britanska »hitra revolucija« že omagala: Železnica, ki vodi do nikamor, sramoti Britance

Britanska »hitra revolucija« že omagala: Železnica, ki vodi do nikamor, sramoti BritanceObljuba železniške proge za vlake visoke hitrosti, ki bi povezovala središče Londona z Manchestrom in Leedsom, je videti obsojena na propad, saj britanska vlada pripravlja že drugi program pregleda in krčenja projekta. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
William Hague, nekdanji vodja konservativcev in zunanji minister Združenega kraljestva, je dejal, da je bil projekt strašno slabo voden in da je nacionalna sramota.

Od železniške proge za vlake visoke hitrosti, ki bi povezovala osrednji London s severnima mestoma Manchester in Leeds, še vedno ni nič, do zdaj pa so bile porabljene milijarde funtov, zato se zdi, da je projekt obsojen na propad, saj vlada Združenega kraljestva pripravlja že drugi program pregledov in krčenja projekta.

»Če se želite pridružiti revoluciji visokih hitrosti, morate začeti načrtovati zdaj,« je dejal David Cameron, ko je pred desetletjem napovedal prvo razširjeno britansko železniško omrežje za visoke hitrosti, znano kot HS2.

Napovedano je bilo, da bo za 37 milijard funtov zgrajena najsodobnejša železniška proga, ki bo potekala skozi srce države.

Deset let kasneje je nekoč ambiciozno zastavljena britanska »hitra revolucija« že omagala, piše bruseljski portal Politico.

Zaradi visokih stroškov gradnje je zdaj malo verjetno, da bo proga sploh dosegla Manchester, Leeds - ali celo središče Londona.

Projekt je postal velika zadrega za Britance, ki so nekoč veljali za vodilne v gradnji železnic.

V teku je veliko preizpraševanje zmožnosti Združenega kraljestva, da pravočasno in v okviru proračuna privede h koncu velike infrastrukturne projekte.

William Hague, nekdanji vodja konservativcev in zunanji minister Združenega kraljestva, je dejal, da je bil projekt strašno slabo voden in da je nacionalna sramota.

Zaradi naraščajočih stroškov se zdi malo verjetno, da bo železniška proga sploh kdaj dosegla Manchester, Leeds ali celo središče Londona. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Z brezhibno časovnico so se pojavila poročila o zadnjih rezih v projektu ravno v trenutku, ko se konservativni privrženci pripravljajo na odhod v Manchester na svojo letno strankarsko konferenco ta konec tedna.

Novica je pricurljala, ko je bil vladni uradnik fotografiran, ko se je odpravil na Downing Street 10 z razstavnimi dokumenti projekta, ki je iz nacionalnega ponosa zdrsnil v nacionalno sramoto.

Kljub obtožbam o polomu pregrešno dragega vladnega projekta, ki dežujejo z vseh strani, premier Rishi Sunak skuša pridobiti pozitivne kritike za svojo odločitev o krčenju prvotnih načrtov, saj se prikazuje kot voditelj, ki se je pripravljen soočiti s težavami, ki so jih drugi politiki skušali ignorirati, navaja bruseljski portal.

Zamude in naraščajoči stroški spremljajo zadevni projekt, odkar sta Cameron in njegova desna roka George Osborne uporabila svoj zgodnji politični kapital, da bi ga sploh premaknila z mrtve točke.

Toda stroški so skokovito narasli s 37 milijard funtov na 50 milijard funtov – zdaj pa naj bi se približali novi meji od 80 do 100 milijard funtov.

Leta 2021 je tedanji britanski premier Boris Johnson odpovedal vzhodni krak železniške proge, ki je potnike peljala do Leedsa in Sheffielda. danes pa nekdanji premier graja Sunakovo odločitev, da projekt znova oklesti. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Boris Johnson je leta 2021 odpovedal vzhodni krak proge, zato so bili nič hudega sluteči potniki preusmerjeni na druge, lokalne linije.

Pričakuje se, da bo zadnji krog rezov ukinil ali odložil tudi zahodni del železniške proge - od Birminghama do Manchestra. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pričakuje se, da bo zadnji krog rezov ukinil ali odložil tudi zahodni del proge - od Birminghama do Manchestra.

Poleg tega se južni konec proge, ki vodi do Londona, zdaj konča pri železniškem depoju v predmestju severozahodnega Londona, 10 kilometrov od središča mesta. Potniki iz Birminghama se zato morajo, da bi prišli do načrtovane destinacije – centra Londona - izkrcati in vkrcati na počasnejše lokalne linije.

»Končanje proge pri Old Oak Commonu je v bistvu definicija železnice v nikamor,« je za Times potarnal visoki vladni uradnik.

Medtem ko Sunak kaže s prstom na visoko plačane vodje projektov, ki so pospravili na stotine tisoče funtov za plače in bonuse v času, ko je projekt že propadal, britanska železniška saga napoveduje globlje težave zaradi načina, kako se veliki projekti gradnje izvajajo v Združenem kraljestvu.

Vse večji je občutek obupa nad stanjem javnih storitev in infrastrukture v Veliki Britaniji, ki se samo še stopnjuje.

Sam Dumitriu iz skupine za kampanjo za rast Britain Remade je ugotovil, da tudi če bi bila že začetna ocena stroškov za HS2 pravilna, je več kot dvakrat višja od cene na kilometer hitre železnice med Neapljem in Barijem v južni Italiji, in avilna, in 3,7-krat dražja od francoske prometne povezave med Toursom in Bordeauxom.

Po drugi strani, ugotavlja Politico, tudi na evropski celini ne potekajo vse takšne pobude gladko.

Progi za visoke hitrosti med Lyonom in Torinom ter predor med Nemčijo in Dansko sta bilaži obremenjenaži s političnimi prepiri – čeprav imata oba primera še dodatne komplikacije zaradi prečkanja državnih meja.

Še en megaprojekt, hitra železnica, ki naj bi povezala baltske države s Poljsko, se pripravlja že desetletja z milijardami evrov obveznosti za financiranje.

Postopek načrtovanja HS2 se je izkazal za posebej napornega zaradi lokalnega nasprotovanja vzdolž trase proge, ki naj bi potekala skozi nekaj najimenitnejših vasi južne Anglije. Glasni torijevski poslanci, ki so zastopali prizadete volilne enote, so na koncu uspešno lobirali za veliko več kilometrov dragih predorov, kot je bilo sprva načrtovano.

V širšem smislu Dumitru krivi britanski pristop »ustavi-začni« za podvige tega obsega, kar pomeni nezadostno znanje in negotovost za industrijo med vsakim večjim infrastrukturnim projektom.

»Ljudje se ne bodo naučili novih veščin med gradnjo s tem, če zgradite samo eno železniško progo za visoke hitrosti,« je opozoril, pri čemer je meril na 100 kilometrov železnice, ki povezuje London s predorom pod Rokavskim prelivom, zgrajeno leta 2007.

Kitajske hitre železnice nekoč in danes
Kitajske hitre železnice nekoč in danes. Velika sprememba med letoma 2008 in 2020, ob tem pa Kitajska že preizkuša tudi železnice z vlaki, ki bodo potovali s hitrostjo 600 kilometrov na uro! Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vse to - še posebej v primerjavi z napredkom hitre železnice na primer na Kitajskem (tvit zgoraj), je svetlobna leta stran od blišča in slave, ki sta spremljali prvine železniškega prometa v Britaniji nekoč.

Spomnimo, britanski gradbeni inženir William Jessop je zasnoval tirnico, ki naj se uporabi s kolesi z robnim vencem in leta 1802 odprl Surrey Iron Railway v južnem Londona, kar je bila prva javna železnica, čeprav so jo poganjali konji.

Prva parna lokomotiva, ki je delovala na tračnicah, je od leta 1804 delovala v Walesu.

Prve uspešne parne lokomotive je zgradil George Stephenson, najbolj uspešna je bila znana lokomotiva The Rocket (Raketa).

Leta 1806 je med krajema Swansea in Mumbles pričela delovati prva železnica, ki pa je za vleko potrebovala konje.

V letu 1807 je železnica proti plačilu začela prevažati potnike - to je bila prva železnica nasploh.

Prva uspešna železniška proga je bila proga med Stocktonom in Darlingtonom v severni Angliji, odprta leta 1825. Kmalu je sledila proga Liverpool - Manchester, ki je dokazala uspešnost železniškega transporta.

Železnice so se kmalu razširile po Britaniji in po celem svetu in so za skoraj eno stoletje postale vodilen način kopenskega transporta.

Toda časi hitrega napredka železniških prog so v Združenem kraljestvu - očitno mimo.

Danes je zgled Britancem in svetu lahko Kitajska, kot kaže posnetek v tvitu zgoraj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke