Apokalipsa: znane trgovine pred izumrtjem, kdo bo preživel?

V središčih ameriških in britanskih mest se zapirajo majhne trgovine, velike verige trgovin bankrotirajo, živčnost pa se širi med velikimi trgovskimi centri v EU. Eden glavnih razlogov je t. i. "učinek Amazona", ker e-trgovina požira nakupovanje, kot smo ga do sedaj poznali.

Šoping centri v ameriških in britanskih predmestjih samevajo in propadajo, nervoza se je razširila tudi med lastnike velikih trgovskih verig v EU.

Do konca leta bodo tradicionalne ameriške trgovske verige Sears, Wallgreen in Gap zaprle 11.000 prodajnih mest. Zapiranje svojih trgovin so napovedale tudi JC Penny in nekoč največja veleblagovnica na svetu Macy's. Samo v lanskem letu je v ZDA bankrotiralo deset maloprodajnih verig, poroča Tportal. 

 

Bankrot je zaznamoval konec tudi "kralja klasičnih otroških igrač" Toys'R'Us s 1600 prodajnih mest in 64.000 zaposlenih. Lansko leto je v ZDA brez službe v maloprodaji ostalo 89.000 prodajalcev, črne napovedi pa predvidevajo, da bo do konca leta 2018 zaprto še 9,8 milijonov kvadratnih metrov trgovskega prostora.

 

V Združenem Kraljestvu je v letu 2017 prav tako zaprlo svoja vrata rekordnih 5.800 trgovin; britanski Center za raziskovanje maloprodaje predvideva, da jih bo do konca leta 2018 zaprto še 10.000. Žrtev tega trenda je tudi znani Marks&Spencer, ki ni zaprl lastne trgovine le v središču Londona, ampak namerava v kratkem zapreti še 13 luksuznih prodajaln. Le v Doncasterju, mestecu v Južnem Yorkshirju z okoli 100.000 prebivalci, je od začetka leta zaprto 650 trgovin in kavarn, vsakem petem lokalu v mestu pa grozi stečaj...

V ameriških in britanskih trgovskih verigah, njihovih različicah Cityparkov in Qlandij je vse več izložb strašljivo praznih. V nekdaj prepolne šoping cone so se vselili antikvariatne prodajalne in trgovine z zelo po ceni blagom, "vse za en dolar" oziroma "vse za en funt", ki se kljub nizkim cenam prav tako borijo za kupce in preživetje.

V času, ko se ZDA soočajo z "maloprodajno apokalipso", na Otoku govorijo o "koncu trgovskih con" v središčih mest, hkrati pa se živčnost širi v trgovske verige v EU, kjer znani nemški Karstadt prestaja pravo agonijo. V boju za kupce je na primer športni oddelek modne hiše Lengermann&Trieschmann v Osnabrücku ob telovadnici ponujal celo bazen z umetnimi valovi za srfanje. Analitiki ocenjujejo, da "biti dober, boljši ali najboljši" v klasični maloprodaji v prihodnje ne bo več dovolj, ker vse trgovce, ki še vedno poslujejo v trgovinah zgrajenih iz opek, stekla in jekla dohiteva "učinek Amazona".

Resnejša in večja zapiranja trgovskih verig v ZDA in VB so se začela po letu 2010 i to zaradi razmaha online kupovanja in e-trgovin. Takrat je le malo kdo lahko predvideval, da bo svetovni splet tako hitro spremenil način kupovanja, ki smo ga poznali doslej. E-trgovina v ZDA beleži rast od neverjetnih 15 do 20 odstotkov na letni ravni.

Ni naključje, da je prav lastnik Amazona Jeff Bezos najbogatejši človek na Zemlji, s premoženjem, ki presega sto milijard dolarjev; njegov konkurent iz Kitajske Jack Ma s svojo Alibabo prav tako ni pomotoma postal najbogatejši med Kitajci, dvojici pa se hitro približuje indijski Flipkart. Flipkart je leta 2007 tako kot nekoč Amazon začel s prodajo knjig, da bi se kmalu lotil prodaje tudi drugega blaga, od mode do elektronike.

Vse kar e-trgovina potrebuje, so dobro organizirana skladišča in hitra dostava do hišnega praga kupca, za razliko od klasične trgovine z velikimi vlaganji v ureditev prodajnih mest in najemanja armade prodajalcev. Kupovanje iz fotelja in v copatih je vse bolj popularno, ker se kupcu ni potrebno premakniti do trgovine, plačati za prevoz, izgubljati čas na gnečo pri blagajni...

Konkurenca e-trgovin ni edini problem maloprodaje. ZDA so v zadnjem desetletju "prepletli" ogromni šoping centri, ki so za potrošnike postali "katedrale nakupovanja", središča potrošniškega in družabnega življenja.

To se je začelo spreminjati v času recesije in to tako, da se je število obiskovalcev velikih trgovskih šoping centrov po letu 2010, nato pa 2013 dobesedno prepolovilo. Propadu številnih trgovskih centrov ni toliko botrovalo dejstvo, da so Američani postali bolj skopuški, kakor pa inflacija le-teh.

Za razliko od EU, v kateri je le od 0,2 do 0,56 m2 prostora trgovskih centrov na prebivalca, ali pa Avstralije z enim m2, je v ZDA takih prostorov občutno preveč, celo 2,3 m2 na prebivalca. Strokovnjak za nepremičnine Garrick Brown iz podjetja Cushman and Wakefield napoveduje, da se bodo v naslednjih pet do sedem let zaprla vrata še 300 ameriških šoping centrov.

Eden od razlogov za nastalo krizo so tudi milenijci, generacija, ki je bila rojena v začetku osemdesetih in ki raje zapravlja denar za doživetja kot za grmadenje dobrin v obliki nepremičnin, avtomobilov, oblek ali novega pohištva. Pa tudi, ko se odločijo za kakšen nakup, izbirajo bolj kakovostno blago.

Da se je bistveno spremenil okus potrošnikov, je občutil prav Toys'R'Us. Današnji otroci zaradi video iger raje gledajo v očkov pametni telefon ali prenosni računalnik, kot da bi prosili, da jim kupi barbiko ali lego kocke. Razloge za krizo velikih modnih verig pa je treba iskati tudi v logiki "hitre mode", kot dokazuje primer trgovin H&M.

Švedski modni velikan je imel pred kratkim za 3,5 milijarde evrov neprodanega blaga, ne le zaradi on-line konkurence, ampak tudi zaradi ideje, da se morajo nove modne kolekcije po ceni oblačil menjavati skoraj vsak teden, oblačila pa nositi krajše od ene sezone.

Zato jim je dobiček v prvem kvartalu leta 2018 padel za 62 odstotkov, kar je najslabši rezultat v zadnjem desetletju. Kupci tej verigi zamerijo, da za poceni delovno silo izkorišča otroke v Aziji, kar so odkrili švedski novinarji leta 2016 v tovarnah H&M-ovih dobaviteljev v Mjanmaru, kjer so punce in fantje delali več kot 12 ur na dan za plačilo nekaj centov na uro...

Navkljub naštetim razlogom, strokovnjaki investicijske banke Goldman Sachs za "maloprodajno apokalipso" krivijo predvsem selitev klasične trgovine na svetovni splet. Britanski svetovalec za maloprodajo Richard Hyman pravi:

»Pred nami so velike družbene in ekonomske spremembe. To, kar je danes doletelo nas in Američane, bo doletelo prej ali slej vsa razvita gospodarstva, ker on-line trgovina preprosto požira maloprodajni sektor.«