Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji povišala ključno obrestno mero

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je izpolnil pričakovanja o zvišanju obrestnih mer. Odbor je danes, drugič po letu 2006, zvišal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 0,25 odstotne točke na razpon med 0,50 in 0,75 odstotka.

FOMC je leta 2008 ključno obrestno mero sredi velike finančne krize in recesije spustil na razpon med 0 in 0,25 odstotka, s čimer je izčrpal možnost stimuliranja gospodarske rasti s pomočjo denarne politike. V prihodnje je centralna banka potem spodbujala gospodarstvo s povečevanjem denarne mase v obtoku, ker kongres na fiskalni strani ni storil dovolj.

FOMC je ključno obrestno mero prvič po letu 2008 za 0,25 odstotne točke zvišal šele decembra 2015. Ob tem so napovedali, da naj bi se zvišanje ponovilo tudi letos, in sicer do štirikrat. Napoved se je izkazala za preveč optimistično, saj je skozi leto vedno prišlo kaj vmes. Ohladitev kitajske in svetovne rasti, zastoj pri odpiranju novih delovnih mest v ZDA, brexit, volitve ter med drugim trajna odsotnost inflacije.

Stopnja brezposelnosti je trenutno le pri 4,6 odstotka. Letos je bilo odprtih skoraj dva milijona novih delovnih mest, zaradi zmage republikanca Donalda Trumpa na predsedniških volitvah 8. novembra pa se v prihodnjem letu pričakuje večji inflacijski pritisk, saj milijarder napoveduje pospešeno gospodarsko rast, še hitrejše zaposlovanje, višje plače in ogromno infrastrukturno porabo.

Zvišanje ključne obrestne mere za le 0,25 odstotka ne bi smelo imeti večjih posledic za druge obrestne mere, na primer na hipotekarna posojila, menijo finančni analitiki. Odzivi finančnih trgov bodo nepredvidljivi kot vedno, čeprav bi morala biti današnja odločitev že vračunana v trenutne tečaje vrednostnih papirjev. Ukrep FOMC predvsem pomeni izraz zaupanja v okrevanje ameriške ekonomije.

Odločitev FOMC je bila prvič po juliju soglasna. Kot so iz FOMC zapisali v izjavi po zasedanju, so bile za odločitev o zvišanju ključne obrestne mere ključne realizirane in pričakovane razmere na trgu delovne sile in pričakovanja o gibanju inflacije. Trg delovne sile se je dovolj utrdil, gospodarske aktivnosti se zmerno širijo, potrošniška poraba prav tako zmerno raste, poslovne investicije pa ostajajo šibke.

FOMC pričakuje, da bo moral v letu 2017 ključno obrestno mero zvišati trikrat, kar pomeni, da centralni bankirji pričakujejo eno povišanje več kot so pričakovali septembra. Vendar pa kot kaže izkušnja iz letošnjega leta, se na ta predvidevanja ne gre preveč zanašati, menijo analitiki.

Federal Reserve (Fed) ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast v ZDA znašala med 1,8 in 1,9 odstotka, kar je skoraj enako kot v septembrski napovedi (1,7 do 1,9 odstotka). Stopnja brezposelnosti naj letos znašala 4,7 oz. 4,8 odstotka, razpon septembrske napovedi pa je segal med 4,7 in 4,9 odstotka.

Tudi pričakovanja glede inflacije se niso opazneje spremenila. Prvotno je Fed pričakoval osnovno inflacijo, ki ne zajema cen energije in hrane, v razponu med 1,6 in 1,8 odstotka. Zdaj pričakuje ta razpon med 1,7 in 1,8 odstotka. Minimalne spremembe Fed pričakuje tudi za leto 2017. Gospodarska rast naj bi se gibala med 1,9 in 2,3 odstotka, stopnja brezposelnosti med 4,5 in 4,6 odstotka, inflacija pa med 1,8 in 1,9 odstotka.

Denarno politiko bo podrobneje razložila predsednica Fed Janet Yellen, ki je ravnokar začela sklepno novinarsko konferenco leta 2016.