REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali je EU res premagala plinsko odvisnost od Rusije? Videz vara, ker »plinsko hujša« tako da – strada!

Ali je EU res premagala plinsko odvisnost od Rusije? Videz vara, ker »plinsko hujša« tako da – strada!Ukrajina še vedno izsiljuje EU. Vir: X, posnetek zaslona

Ali je Evropa res premagala plinsko krizo in dosegla neodvisnost od Rusije?

Na prvi pogled bi res lahko pomislili na to.

FT je včeraj poročal, da se je evropski plinski trg izkazal za »veliko bolj odpornega« na izzive, s katerimi se je soočal od obsežne invazije na Ukrajino leta 2022.

To je enako hujšanju s stradanjem. Nekaj ​​časa lahko deluje, a na koncu bo smrtonosno.

Če pogledamo podrobneje, pa postane enako verjetno, da je to mir pred naslednjo nevihto opozarja Ralph Shoellhammer v UnHerd.

Prvič, uporaba fosilnih goriv sledi poslovnemu ciklu: v času gospodarske ekspanzije se poraba poveča, ker tovarne proizvedejo več, tovornjaki dostavijo več in pisarne se intenzivneje uporabljajo.

Vse to zahteva energijo, zato se poraba goriv, ​​kot je zemeljski plin, ustrezno poveča. V času recesije je ravno nasprotno.

Zmanjšanje proizvodnje povzroči skoraj takojšnje zmanjšanje potreb po fosilnih gorivih.

Putin se podpisuje na plinovod
Nekoč: Putin se podpisuje na plinovod. Vir: Posnetek zaslona, X

To je tudi ena glavnih razlik med fosilnimi in obnovljivimi viri energije: veter in sonce na primer delujeta neodvisno od poslovnega cikla. Če piha veter in sije sonce, se proizvaja električna energija, ne glede na dejansko porabo.

To je nekaj, kar morate imeti v mislih, ko berete naslove o povečanem deležu obnovljivih virov energije v evropski mešanici energetskih virov.

To je bolj povezano s stanjem gospodarstva kot s trajno zmanjšanimi potrebami po plinu in neodvisnostjo od Rusije.

V Nemčiji je na primer proizvodnja v energetsko intenzivnih panogah padla za skoraj 20 odstotkov v primerjavi s povprečjem leta 2021.

Takoj, ko bodo gospodarstva EU spet začela rasti, se bo temu primerno povečala tudi poraba energije, vprašanje pa je, od kod bo prišla ta energija.

Temu primerno se namreč odzivajo tudi države, ki že letos pričakujejo izboljšane gospodarske obete.

Združene države na primer podaljšujejo obratovalni čas elektrarn na premog in razmišljajo o ponovni uvedbi jedrskih elektrarn, medtem ko Indija in Kitajska še naprej gradita proizvajalce vseh virov energije.

Ciničen opazovalec bi lahko trdil, da medtem ko Rusija ni sankcionirala Evrope, so Evropejci sankcionirali sami sebe in ustvarili nevzdržno situacijo, v kateri je bila deindustrializacija ključ do nižjih cen energije.

Trenutno je treba evropski načrt, da obrne svojo gospodarsko usodo, uskladiti z načrtom, da opusti celotno plinovodno omrežje, ki povezuje Evropo z njenim nekdanjim glavnim dobaviteljem: Rusijo.

Zaradi že tako razvpito visokih cen energije bo popolna zamenjava ruske oskrbe povzročila nove stroške na več področjih, kar bo vse povzročilo nova bremena za evropska podjetja in potrošnike.

Države, kot sta Madžarska in Avstrija, so še vedno močno odvisne od ruskega plina in ustvarjanje nove infrastrukture za dražji ameriški ali katarski LNG ne bo tako enostavno, kot mnogi verjamejo.

Ruski plinovod
Ruski plinovod. Vir: Posnstek zaslona, X

Kot poroča Financial Times, bo imela opustitev obstoječega plinovodnega omrežja z Rusijo tudi visoko ceno: »Tako imenovani operaterji prenosnih sistemov (TSO) na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem načrtujejo zvišanje pristojbin za transport plina po njihovih sistemih za kritje izgubljenih prihodkov od ruskega tranzita. Zaradi teh dodatnih transportnih stroškov bo pošiljanje plina na jug in zahod ter v srednjo Evropo dražje.«

Ciničen opazovalec bi lahko trdil, da medtem ko Rusija ni sankcionirala Evrope, so Evropejci sankcionirali sami sebe in ustvarili nevzdržno situacijo, v kateri je bila deindustrializacija ključ do nižjih cen energije.

Toda to je enako hujšanju s stradanjem. Nekaj ​​časa lahko deluje, a na koncu bo smrtonosno.

Poleg tega je vse več dokazov, da se evropska javnost s tem ne bo strinjala.

Evropa bo na koncu približno tam, kakor je prišla z bojkotom ruske nafte – sedaj kupuje indijsko, ki pa je v resnici – ruska, le da je dražja.

Od Viktorja Orbána na Madžarskem do Roberta Fica na Slovaškem je vse več politikov, ki odkrito nasprotujejo energetski neodvisnosti od Rusije.

Podobna stališča zavzemajo glavne opozicijske stranke, kot je AfD v Nemčiji ali Svobodnjaška stranka v Avstriji.

Glede na sedanje politične trende – razen če bi cevovode plinovodov namerno uničili, kot so Severni tok 1 in 2 – je prezgodaj govoriti o koncu zanašanja Evrope na Rusijo.

Morda bo prišlo do premora, a ko bodo potrebe po energiji znova narasle, se bo težko upreti skušnjavi, da bi uporabili (še) obstoječe cevovodno omrežje.

Pogodba o transportu ruskega plina preko plinovoda, ki gre preko Ukrajine se na primer izteče konec leta in Kijev ne namerava obnoviti pogodbo.

A v EU že razmišljajo o novi pogodbi, narejeni tako, da bi se »ruski« plin zamenjal z azerbajdžanskim, poroča Bloomberg.

Azerbajdžan bi nato poslal svoj plin po tem plinovodu, svojega pa bi odstopil Rusiji, da ga proda drugim kupcem, morda v Aziji.

Evropa bo na koncu približno tam, kakor je prišla z bojkotom ruske nafte – sedaj kupuje indijsko, ki pa je v resnici – ruska, le da je dražja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke